“Nimam si česa očitati, dal sem vse od sebe. Pokazal sem odlične vožnje, bolje ne znam smučati. Vse mi je v Sierri Nevadi šlo na roko, proga, vreme, do nesrečnega finala sem zanesljivo zmagal tri vožnje. Potem pa se je zalomilo. Jamieu Prebblu je bil start pisan na kožo, bolj mu ne bi mogel biti. Bil je hitrejši od mene, nekaj časa sva se borila za prvo mesto, nato pa sem dobil v prvem zavoju njegovo palico med noge in to je bil šah-mat. Zapeljal sem prek vrat, sprva niti nisem vedel, da sem. Poskušal sem se boriti, a se zapletel v padec in si za nameček še poškodoval ramo. Roko težko premikam, a upam, da ni nič hujšega,” je po razglasitvi, ki se jo je moral udeležiti, dejal Flisar.

Kosmati mož na Novozelandca ni prav nič jezen, saj se zaveda, da tega ni naredil namerno. “To je smučarski kros. Znašla sva se v položaju, ko rešitve praktično ni bilo. Ko si za nekom na notranjem položaju, je to rizično, on ima vse v svojih rokah. On bo šel svojo linijo, če bo šel na količek, lahko ti delaš salte ali ne vem kaj, količku pa se ne boš izognil, sploh če dobiš palico med noge. Če sem bil na koga jezen, sem bil nase, a ne dolgo. To se je zgodilo, mogoče je tako hotela usoda,” je bil realen Slovenec.

Mariborčan odkrito priznava, da je v Španijo prišel po zlato medaljo, s svojimi vožnjami je to tudi dokazal. “Če se nesreča ne bi zgodila, bi zagotovo zmagal. Mislim, da nisem samovšečen, če rečem, da bi kljub slabšemu startu tako ali drugače prehitel vse tekmovalce. A če čebula ne bi imela čeja, bi bila bula. Drugo in tretje mesto me niti nista zanimala, ne rečem, da mi je bilo vseeno, ali bom osvojil kolajno ali ne, ampak moj cilj je bil prvo mesto. Nisem osvojil niti kolajne, a zaradi tega poletje ne bo nič manj toplo,” se je z rezultatom takoj nehal obremenjevati slovenski tekmovalec.

Flisar meni, da so kolajne osvojili pravi tekmovalci, še posebno je zadovoljen, ker je zmagal Šved Victor Oehling Norberg. “Če že nisem zmagal jaz, sem vesel, da je Victor Oehling Norberg. Tokrat sicer ni bil najhitrejši oziroma najboljši, zagotovo sem bil to jaz, vendar menim, da je zlato odšlo v prave roke, po vsem, kar je letos doživel, mu ga privoščim. Vsi vemo, kaj se je zgodilo njegovemu dekletu Anni Holmlund, ki je že tri mesece v komi. Kaj vse je moral on doživljati,” se sprašuje Flisar.

Letos edini slovenski predstavnik v tem športu, ki je sezono v svetovnem pokalu prav tako končal na četrtem mestu, je tekmovalne misli že preusmeril na olimpijske igre. “Ko bi le imel garancijo, da se mi bo to, kar sem doživel tu, vrnilo v PyeongChangu. Da se bo krog obrnil in da bom po neuspešnem svetovnem prvenstvu uspešen na olimpijskih igrah, tako kot sem bil po neuspešnih olimpijskih igrah uspešen na svetovnem prvenstvu. Tam mi vse sicer ne bo tako ustrezalo kot tu, a gotovo bom startal na najvišja mesta. Če sem lahko dober v Innichenu na ledu, v Sierri Nevadi na vodi, sem lahko dober povsod,” meni mož s karizmatičnimi brki in brado, ki je navdušil tudi špansko občinstvo, predvsem pa otroke, s katerimi se je tudi med posameznimi vožnjami ljubeznivo slikal.

Podobno se je obnašal tudi v ciljni areni, v kateri je sprejemal čestitke oziroma sožalje, videti je, da je med najbolj priljubljenimi tekmovalci v karavani. Kazal pa je tudi znake utrujenosti, kot sam pravi, mu je proga v Sierri Nevadi izčrpala zadnje atome moči: “Utrujen sem maksimalno. Bolj bi bil le še, če bi zdaj tekel v Granado in kar tam na infuzijo oziroma dializo. V krvi nimam več ničesar pametnega, da bi nahranilo moje telo. Vesel sem, da je sezone konec. Bila je uspešna, v njej sem doživel vse. Bil sem dober, pa nato bolan kot svinja, pa spet dober. Konec koncev je tudi četrto mesto tu dober rezultat. Mislim, da si zaslužim krajši odmor, misli si bom skušal strniti kar v Španiji,” je končal Flisar.