Novi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je v današnji prvi izjavi medijem po torkovi izvolitvi v funkcijo poudaril, da zaupa v visoko suverenost sodnikov. Njegove prioritete bodo poenotenje sodne prakse ter boljša organizacija sodišč, izpostavil pa je tudi potrebo po trajnem izobraževanju sodnikov. Florjančič je v svojem programu ob prijavi na mesto predsednika vrhovnega sodišča izpostavil poenotenje sodne prakse ter boljšo organizacijo sodišč. Pričakuje tudi intenzivno trajno izobraževanje sodnikov vse od priprave na sodniško službo dalje. Napovedal je intenziviranje sodelovanja s centrom za izobraževanje v pravosodju pri ministrstvu za pravosodje, želi si tudi več notranjih izobraževanj oz. izmenjave znanj med sodniki in sodišči. Na vprašanje, kako lahko sodstvo utrdi zaupanje javnosti v svoje delo, Florjančič odgovarja, da “le s svojim delom”. Izpostavil pa je, da bo del javnosti vedno nezadovoljen z odločitvami sodišča, glede na to, da sodišča vedno odločijo v korist ene ali druge stranke. “Tu ni problema. Bolj je problem, da pridejo ta stališča do izraza pri postopkih imenovanja sodnikov, ko politika to uporablja za obračunavanje s sodniki zaradi odločitev, ki so jih sprejeli v sodnih postopkih,” je dejal novi predsednik vrhovnega sodišča. Tu je izpostavil pomembnost umika imenovanja sodnikov iz parlamenta, ob tem pa ocenil, da se to verjetno ne bo zgodilo “v doglednem času”. “Ti napadi sicer niso vedno neupravičeni in kadar delamo napake je prav, da nas kritizirajo. Na podlagi takih kritik se lahko sodniki v prihodnje orientiramo,” je še dodal. Ob novinarskem vprašanju, zakaj v Sloveniji še nimamo niti ene obsodbe bančne kriminalitete, je opozoril na problem dokazovanja naklepa. Kot je pojasnil, je dikcija v slovenskem kazenskem zakoniku taka, da zahteva “direkten naklep”. Ker pa na neko odločitev posameznika vpliva vrsta okoliščin, je dokazovanje direktnega naklepa težko. Izpostavil je predlagane spremembe kazenskega zakonika, ki gredo v taki sme
