Pravljica je dobila srečen konec. Nogometaši Leicestr Cityja so angleški prvaki! Lisice so pripravile nogometno senzacijo desetletja. Kaj desetletja! Že dolgo, če sploh kdaj, športni kolektiv ni zrušil zakonov, ki jih diktira kapital. Če so dedki na Otoku pripovedovali o Nottingham Forestu, ki se je konec 70. let dvakrat zavihtel na vrh Evrope, očetje o Blackburnu, ki si je pokoril takrat še mlado premier ligo, bodo sinovi svojim potomcem opisovali podvig Leicestra. Kluba, ki še vedno nogometnim navdušencem po svetu povzroča težave pri izgovorjavi ("lester", ne "lejčester"). Penina je bila ohlajena že v nedeljo, a je Manchester United z remijem 1:1 na Old Traffordu prestavil slavje. Le za en dan. Drugi Tottenham je sinoči zapravil zadnjo priložnost, da se vsaj matematično obdrži v boju za naslov. Na londonskem derbiju proti Chelseaju je vodil že z 0:2, a so modri izenačili. Tottenham je namesto golov zbiral rumene kartone in po zadnjem žvižgu na Stamford Bridgeu se je slavje v Leicestru začelo. V zgornji fotogaleriji si oglejte, kako so naslov prvaka, prvega v 138-letni zgodovini kluba, proslavljali navijači Leicestra. Slavje odpisanih In to kakšno slavje! Nogometaši, skupina odpadnikov, drugje odpisanih igralcev, so se zbrali pri Jamieju Vardyju. Slavje je bilo podvigu primerno. Nepozabno. Posnetek iz Vardyjeve dnevne sobe je obkrožil svetovni splet. Vardy, ki je v tej sezoni natresel 22 golov, je navdih vsem trdobojcem, ki v vaških ligah brcajo za sendvič in sok. Pred šestimi leti je igral v peti ligi in hodil v službo v tovarno ogljikovih vlaken. Pri 20 letih je že imel kriminalno kartoteko. Ker se je zapletel v pretep, je moral upoštevati policijsko uro in biti ob šestih zvečer že doma. A vztrajal je v nogometu, maja 2012 podpisal za Leicester in se iz mladega delinkventa prelevil v prvega napadalca angleške reprezentance. "Navdušen sem, da se lahko borim za tako izjemen dosežek s tem klubom. Nikoli nisem poznal tako dobrega vzdušja," pravi Vardy, ki naj b