Leta 1991 opuščena tovarna koles Rog se je do danes razvila v samoniklo in samoupravno skupnost najrazličnejših interesov. Četudi so tam že deset let, še nikdar niso bili deležni tolikšne pozornosti kot v minulih dneh, od ponedeljka naprej, ko so gradbinci po dekretu ljubljanske mestne občine želeli porušiti večino stavb na območju zapuščene tovarne. Malo je znanega o tem, da samoupravno skupnost Rog danes sooblikuje med 30 in 40 posameznic in posameznikov, vsak po svojih najboljših močeh poskušajo dati glas šibkejšim, dokazujejo, da predstavljajo tisti odstotek pozabljenih in obubožanih, se upirajo kapitalu in oblasti. V teh dneh, ko je v ospredju zgolj njihov upor proti občinski oblasti in njihovim načrtom, je malo govora o tem, kakšen je vsakdan v Rogu in kdo ga sooblikuje? Kdo so tisti, zaradi katerih Rog danes živi in kaj pravzaprav počnejo v tej avtonomni coni, ki jo čislajo celo starejši kolegi iz streljaj oddaljene Metelkove. Slednji so se sicer prvi samooklicali za avtonomni kulturni (včasih tudi socialni) center Metelkova mesto, kar pomeni, da imajo še danes vso svobodo pri kreiranju programa, oblikovanju notranje strukture, umetniških in tudi gradbenih intervencijah v prostor, delno so tudi ekonomsko samozadostni ampak niso neodvisni. “Rog pa je neodvisen in je po mojem mnenju prava avtonomna cona, saj je tam bolj pomembna notranja organiziranost, solidarnost, povezanost, ne pa kakovosten kulturni program, ki je sofinanciran. Menim tudi, da je zaradi tega Rog bolj enoten kot Metelkova. In Metelkovci bi se lahko na primeru Roga marsikaj naučili,” je povedala Nataša Serec, predsednica Avtonomnega kulturnega centra Metelkova. Kaj je pravzaprav tisto, kar počnejo v Rogu, si lahko pogledate v pričujoči fotogaleriji. Več o tem, zakaj tega, kar počnejo v Rogu, ne morejo početi v katerem koli drugem prostoru, pa v jutrišnji tiskani izdaji Večera.Slovenija
