Nekaj sto pohodnikov se je pri Treh žebljih na Osankarici dopoldne udeležilo spominske slovesnosti ob 74. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona. Slovesnost v spomin na krvave dogodke v času druge svetovne vojne vsako leto skupaj organizira šest podpohorskih občin, zbrane pa je tokrat nagovoril minister za kulturo Anton Peršak. Zaradi mraza in verjetno tudi Zlate lisice na drugi strani Pohorja je bilo letos nekaj manj udeležencev, manj je bilo tudi najvišjih predstavnikov države in lokalnih skupnosti, a so tudi tokrat položili vence pred spominsko obeležje padlim borcem Pohorskega bataljona. Minister Peršak je spomnil na junaško zgodbo padlih borcev, ki je po njegovem ena tistih mitskih zgodb iz slovenske zgodovine. Mitskih zato, ker so na istem mestu umrli skoraj vsi člani bataljona, pa tudi zaradi tega, kako je bataljon nastal, in zaradi zgodbe o narodnem heroju Alfonzu Šarhu in njegovih treh sinovih. “To je ena tistih zgodb, ki na neki način demantirajo naše prepričanje, da Slovenci nismo vojaško ljudstvo in se ne znamo postaviti zase ter da smo vedno znova zgolj sprti med seboj, kar je sicer žal prevečkrat tudi res. To je zgodba, ki kaže, kot kaže celotna zgodovina NOB, da v odločilnih trenutkih, ko gre za nohte in je ogrožen naš obstoj, so naši predhodniki znali strniti vrste in se upreti,” je povedal Peršak. In da to ni edini tak primer iz zgodovine, saj se je podobno zgodilo tudi pred 25 leti, čeprav nas morda včasih obhaja dvom, pa je prepričan, da bi se znali poenotiti tudi danes. “Tudi zato smo preživeli, saj smo po številu majhen narod, a mnogi veliko večji narodi so izginili v vrtincih zgodovine, mi pa smo se ohranili in vendarle ustvarili svojo državo, za katero upam, da jo bomo še dolgo znali tudi obdržati,” je še dodal minister za kulturo, ki upe polaga v čut Slovencev za soljudi in tiste mlade, ki se nesebično angažirajo za pomoči potrebne ljudi. Peršak je še spomnil, da smo Slovenci bili ob koncu drug svetovne vojne del tiste koalicije, ki
