Trije otroci, stari mogoče deset let, so stali pred stadionom v Beršebi, ko smo obiskali trening nogometašev Maribora na njihov prvi večer v Izraelu. In so pljuvali vse povprek, ko smo povedali od kod prihajamo. Manjša dva sta bolj sledila za glavo večjemu, ki v rdečem dresu gostiteljev sicer ni bil nič kaj športne postave. A to sploh ni važno, če bo v sredo vsaj približno toliko temperamenta v množici na stadionu poimenovanem po bivšem županu, še prej pa vojaškem pilotu in prvem policistu države - Jakovu Turnerju, bo vzdušje res peklensko. Uroš Gramc Kje bodo igrali, bodo vijoličasti spoznali šele dan pred tekmo. Nocoj so bili na nekdanjem stadionu Hapoela, zdaj podrtiji, čeprav okrog raste novo stanovanjsko naselje. Sedežev je več manjkalo kot ne, a vsaj zelenica je vzdrževana. Pred slovenskimi prvaki so bili na njej izraelski. "Veliko vem o njih," se je pohvalil Marwan Kabha. Kaj se ne bi, saj je zadnji vezist vijoličastih v izraelskem nogometu zrasel in vso kariero odigral doma, preden je predlani prišel na Štajersko: "Igral sem proti oziroma s polovico njihovih igralcev. Ampak ne zadnji dve leti, teče tretja sezona. Šel bom, da pokažem kvaliteto, kaj sem se naučil v tem času. Sicer mi je vseeno, kaj bodo govorili o meni, pomembno je, kaj bodo rekli o naši ekipi. Moramo stopiti skupaj in dati vse od sebe," je odločen Izraelec. Uroš Gramc Prvič na izraelski travi. Kako se bodo lotili Hapoela, Kabha ni želel razkriti, je pa vse svoje znanje o tekmecu skrbno prenesel trenerju Darku Milaniču. A nekaj se vidi že na daleč. "Imajo visokokakovostne igralce. Ne pozabimo, da so doma zmagali proti Olympiakosu, Celticu, Interju, to so dobra moštva. Moramo iti z velikim srcem, ampak oni so favoriti. Zdaj tudi že imajo evropske izkušnje, ne sicer toliko kot mi," je prepričan. Pa to ne pomeni, da so vijoličasti izobesili belo zastavo, daleč od tega, cilj je jasen, pravi sogovornik, napredovanje v ligo prvakov. A ga bodo v Berševi pozdravili z aplavzom ali ga