Začetek sprave. Te besede so danes najpogosteje pospremile pietetno slovo od prvega mrtvega iz Hude jame, ki bo zadnji počitek našel v pokopnem polju v spominskem parku na dobravskem pokopališču v Mariboru. Cerkveni pogreb, slovo je bilo dopoldne pred Hudo jamo, vodil ga je celjski škof Stanislav Lipovšek, navzoč je bil državni vrh s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Po slabe pol ure so prvo krsto pogrebci odpeljali v Maribor. Naslednje dni sledi selitev še preostalih okrog 800 prekopanih hudojamskih mrtvih. Praktično sedem let, kolikor je od odprtja Hude jame, so čakali v jami, da se država odloči, kje in kako jim bo uredila grob. Glavni hudojamski jašek niti prekopan še ni, vseh žrtev v Hudi jami bi nazadnje znako biti okrog 2500. Izkopane bodo do konca leta 2017, do takrat bi morale dočakati zadnji mir na Dobravi. “Lepa gesta države.” Tako so se danes zbrani pri Hudi jami, kakšnih sto jih je bilo, tudi številni, ki iščejo svoje mrtve, sorodniki, ki domnevajo, da so njihovi očetje, bratje, sestre, strici, tete umrli pri Laškem, v nekdanjem rudniku, odzivali na hudojamski premik, ki ga ne bi bilo brez angažiranosti predsednika republike in stalne budnosti vladne komisije za prikrita grobišča. A prava sprava, so povedali danes zbrani, bo dosežena le, če bodo žrtve oprane krivde. Spet drugi so razobesili plakat Tito morilec. “Težko smo zadovoljni. Nekateri bi iz tega naredili nogometno tekmo. Pokazali smo vsaj, kako naj bo videti dostojen pogreb,” je dejal Jože Dežman, vodja vladne komisije za ureditev prikritih grobišč in morišč. Predsednik republike Borut Pahor pa: “To je bilo potrebno storiti zaradi preteklosti, v bistvu pa gradimo boljšo prihodnost. Vem, da se še najde kdo, ki pravi, da se danes soočamo z aktualnimi problemi, da to, da rešujemo nekatere iz preteklosti, veliko ne bo pomagalo. Ne mislim tako. To, da smo danes začeli zares pomembno reševati enega najbolj dramatičnih zgodovinskih izzivov, in to je spraviti razklano Slovenijo iz srede prejšnje
