Mesto New Orleans je danes zelo zgodaj zjutraj, še v temi, odstranilo spomenik predsednika južnjaške konfederacije Jeffersona Davisa, za varnost in red pa je morala sredi dveh skupin protestnikov skrbeti policija. Mestni svet New Orleansa je leta 2015 odločil, da morajo tovrstne spomenike odstraniti. Istega leta je beli rasist v Charlestonu v Južni Karolini izvedel pokol temnopoltih v cerkvi, kar je po jugu ZDA sprožilo ponovno razmišljanje o zgodovini. Guvernerka Južne Karoline, ki je danes veleposlanica ZDA v ZN Nikki Haley, je ukazala odstraniti južnjaško zastavo z vrha državnega kongresa. Južne države ZDA so se v 19. stoletju uprle zvezni oblasti v Washingtonu, ker so hotele ohraniti večjo stopnjo neodvisnosti, vključno s suženjstvom. Po štirih letih krvave državljanske vojne so bile povsem potolčene, temnopolte so osvobodili, vendar pa je rasizem ostal. Južnjaki so kmalu spet prevzeli popolno oblast nad temnopoltimi in uvedli rasno segregacijo ter hkrati začeli oživljati spomin na heroje "revolucije" proti tiraniji Washingtona. Postavljali so spomenike in izobešali zastave na javnih krajih, na kritike pa so odgovarjali, da gre za ohranjanje zgodovinske dediščine. Po dveh stoletjih vse več Američanov spoznava, da dediščina suženjstva ni nekaj, na kar bi bil lahko človek ponosen. Čustva pa ostajajo napeta, kar dokazuje odločitev New Orleansa, da spomenik Davisa odstrani v zgodnjih jutranjih urah na skrivaj, ko ljudje spijo. Ne glede na to je novica prišla med ljudi, ki so prišli izražat odobravanje ali nasprotovanje. Belci so nosili transparente, da sedaj v državo prihaja marksizem s komunizmom in ostalo nesrečo, rasno mešana množica pa je kipu veselo zapela v slovo. Bilo je nekaj zmerjanja in preklinjanja med obema skupinama, vendar sta bili obe dovolj majhni, da policija ni imela težav. Spomenik Davisu, ki je po porazu njegove konfederacije živel naprej in leta 1889 umrl v New Orleansu, bodo najprej dali v skladišče. Tam je že spomenik eni od bitk državljanske