Zlati grb mesta Maribora Frančku Jauku za dolgoletno novinarsko in publicistično delo, listino mesta Maribora Zavodu Detel za dosežke pri organiziranem, strokovnem in širšem delu pri zaposlovanju težje zaposljivih invalidov ter naziv častnega občana mesta Maribora zaslužnemu profesorju dr. Božidarju Krajnčiču v znak zahvale in spoštovanja, za življenjsko delo in zasluge, dosežene pri dolgoletnem strokovnem delu na področju biološke znanosti, je ob prazniku mestne občine Maribor podelila nocoj komisija mestnega sveta za priznanja in nagrade. Na pestro 852-letno zgodovino Maribora od prve omembe gradu Marpurg 20. oktobra 1164 je na kratko spomnila nocojšnja prireditev, ki se je po simpatičnem uvodnem prispevku o Mariboru skozi otroške oči v govoru župana Andreja Fištravca zdela kot obračunavanje s kritiki. In je na neki način tudi bila, saj je župan, potem ko je temeljito naštel vse že predstavljene projekte v okviru trajnostne urbane strategije, kjer ni mogel niti mimo obnove Mariborske knjižnice, to utemeljil s pojasnilom, da je to odgovor na vse očitke, da mesto vodi brez strategije. Tudi nedialog premierja Mira Cerarja z (nekaterimi) župani je okrcal Fištravec, a pohvalil dobro sodelovanje z ministrstvi. In skoraj polurni govor zaključil z besedami, da je treba strniti vrste in sodelovati. Šele zatem so si pozornost prislužili tudi nagrajenci, še prej pa predsednica komisije mestnega sveta Mestne občine Maribor za priznanja in nagrade Lidija Divjak Mirnik. Izbirali so med šestimi predlogi, je dejala predsednica, mestni svet pa je na predlog komisije odločil o podelitvi ene listine, enega zlatega grba in naziva častni občan. Ob tem so podelili še dva mestna pečata Maribora, in sicer predvsem za dolgoletno delo, prizadevanja in aktivnosti na različnih področjih. Za svoj angažma v vzgojno-pedagoškem delu in krajevni skupnosti Razvanje je mestni pečat prejel Vlado Šuster, za svoj prispevek v krajevni skupnosti Bresternica - Gaj in tudi za angažma na področju gradben