Kot je za francosko spletno televizijo CNews dejala Loiseaujeva, bila bila morebitna razglasitev neodvisnosti enostranska. Njena prva posledica bi bila “izstop iz Evropske unije”, je ponovila svarilo Bruslja. Krizo je po njenih besedah treba “razrešiti z dialogom na vseh ravneh španske politike”.

“Mi vsi smo zavezniki in partnerji Španije in Španija je velika demokracija, tako da se ne bomo vmešavali v njene notranje zadeve,” je še dejala in spomnila, da ima Katalonija že sedaj veliko stopnjo avtonomije, povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Da Katalonija pri morebitni razglasitvi neodvisnosti ne more računati na podporo EU in evropskih držav, se je pokazalo že v preteklih dneh, ko so tako v Bruslju kot v drugih prestolnicah poudarjali, da gre za notranje zadeve Španije.

Nemška kanclerka Angela Merkel je minuli konec tedna v telefonskem pogovoru s španskih premierjem Marianom Rajoyem znova izrazila podporo enotnosti Španije. Poleg tega se je z njim pogovarjala o “načinih, na katere je mogoče znotraj okvira španske ustave okrepiti španski notranji dialog”, je danes dejal njen tiskovni predstavnik Steffen Seibert.

Španija se je pogreznila v najhujšo politično krizo v zadnjih desetletjih, ko je Katalonija 1. oktobra kljub ostremu nasprotovanju Madrida izvedla referendum o neodvisnosti. Dan je minil v znamenju nasilja španske policije, ki je poskušala preprečiti glasovanja.

Trenutno so vse uči uprte v predsednika katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta, ki bo v torek zvečer nagovoril katalonski parlament. Poslance bi lahko pozval, naj v skladu z izidi referenduma – 90 odstotkov udeležencev je podprlo odcepitev – razglasi neodvisnost, a to še ni gotovo.

BBC navaja izjavo enega od poslancev Puigdemontove stranke, da naj bi namesto enostranske razglasitve neodvisnosti pripravljali simbolično izjavo.