Največ žrtev je umrlo v pariški dvorani Bataclan, ki jo bodo na predvečer obletnice krvave morije po obnovi znova odprli s koncertom britanskega glasbenika Stinga – ta je bil po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v torek v eni uri razprodan.

Sobotni koncert bo med koncem tedna, ki bo v znamenju žalovanja in spominjanja, simboliziral nov začetek. V Parizu bodo poleg tega na prizoriščih zločinov pritrdili plakete v spomin na 130 ubitih, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Travme, ki jo je prinesel lanski 13. november, v Franciji še zdaleč niso preboleli. Takratni napadi so bili namreč najbolj uničujoče teroristično dejanje v državi po drugi svetovni vojni, “agresija proti naši državi, proti njenim vrednotam, proti njeni mladini, proti njenemu načinu življenja”, kot je dejal francoski predsednik Francois Hollande.

Krvavo dogajanje se je na tragični petek pred letom dni začelo zvečer – Ob 21.19, ko je več deset tisoč nogometnih navdušencev na znamenitem Stade de France v pariškem predmestju Saint-Denis zaslišalo pok.

Na ta večer se je na stadionu odvijala nogometna tekma ne Nemčijo in Francijo, na tribuni pa sta sedela tudi francoski predsednik in nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. A v tistem trenutku se ni nihče zavedal, da je bilo tisto, kar so slišali, samomorilski napadalec, ki se je razstrelil. Kmalu sta mu po tej poti sledila še dva.

Skoraj istočasno so trije napadalci umorili več deset ljudi na terasah barov in restavracij v živahnih četrtih na vzhodu Pariza. Največjo morijo pa je zakrivil tričlanski teroristični odred, ki je med koncertom ameriške metalske skupine Eagles of Death Metal vdrl v dvorano Bataclan, streljal po množici in zajel talce. Ubil je 90 ljudi.

Napade so sprožile tri teroristične celice Islamske države. Napadalci so bili oboroženi z brzostrelkami in jopiči z eksplozivom, bili so dobro pripravljeni, smrtonosna akcija je bila natančno usklajena. Po ocenah francoskega centra za analizo terorizma CAT je priprava napadov stala okoli 82.000 evrov.

V napadih je umrlo sedem napadalcev, še dva pa med policijsko operacijo nekaj dni kasneje. Preiskovalci so živega ujeli le enega človeka, ki je bil domnevno neposredno vpleten. Salaha Abdeslama so po večmesečnem iskanju marca prijeli v Bruslju, sedaj pa v zaporu na jugu Pariza čaka na sojenje.

Le nekaj dni pred obletnico pariških napadov so identificirali tudi domnevnega koordinatorja teh in napadov v Bruslju 22. marca. Šlo naj bi za v Siriji bivajočega Ousama Atarja z belgijskim in maroškim potnim listom.

Francija se že nekaj let sooča z islamističnim terorizmom, lansko leto pa se ji je začelo s pretresljivimi napadi na uredništvo satiričnega časnika Charlie Hebdo in judovski supermarket, v katerih je umrlo 17 ljudi.

A posledice novembrskih napadov so bile precej bolj dramatične od tistih januarja. “Francija je v vojni,” je poudaril predsednik Hollande. V državi so uvedli izredne razmere, ki so še vedno v veljavi – temu niso bili Francozi priča vse od alžirske vojne pred 60 leti.

Na podlagi izrednih razmer lahko oblasti omejujejo svoboščine brez sodnih odredb – to je vodilo v številne hišne preiskave, hišne pripore, prisluškovanja in nadzor na občutljivih mestih, kar je ob navzočnosti do zob oboroženih pripadnikov varnostnih sil na ulicah in celo na plažah dobro vidno. Število turistov v Franciji se je zmanjšalo, izpostavlja AFP.

Medtem ko so se po pariških napadih januarja lani milijoni Francozov udeležili pohodov, na katerih so izražali enotnost, je po novembrskem terorju ta ideja sobivanja v veliki meri propadla. Nestrpnost do muslimanov se je okrepila, kar se je med drugim odrazilo v burni razpravi in nekaterih prepovedih burkinijev – slednje je nato sodišče odpravilo.

Vsi sprejeti protiteroristični ukrepi niso preprečili nadaljnjih smrti, pri čemer je v srca Francozov še posebej močno zarezal napad v Nici na francoski narodni praznik 14. julij, v katerem je umrlo 86 ljudi.

“Najprej je bilo slišati poziv k narodni enotnosti, ki se je nato spremenil v vladin obrat na desno,” je za dpa posledice napadov novembra lani orisal sociolog Michel Wieviorka. Francosko-maroška pisateljica Leila Slimani, dobitnica prestižne književne nagrade Goncourt, pa je “z žalostjo in popolno nemočjo” ugotovila, da francoski muslimani sedaj v Franciji niso več doma, navaja AFP.

Zaradi terorističnih napadov je varnostna politika, začinjena z vprašanjem islama, glavna tema kampanje pred francoskimi predsedniškimi volitvami leta 2017. Povsem je zasenčila težavno gospodarsko in socialno stanje v državi. Vlada v Parizu poleg tega ves čas svari, da je nevarnost terorizma še vedno visoka.

Nad spominskimi slovesnostmi konec tedna bosta tako verjetno viseli vprašanji, ali se lahko napadi, kakršni so pred letom dni divjali po Parizu, ponovijo in ali bo država v tem primeru sposobna ohraniti enotnost.