Iz Macronovega urada so danes sporočili, da francoski predsednik dvomi v iskrenost Bolsonarovih okoljevarstvenih zavez, poroča francoska tiskovna agencija AFP. “Glede na odnos Brazilije v preteklih dneh lahko predsednik sklepa le, da mu je predsednik Bolsonaro na junijskem vrhu G20 v Osaki lagal,” so zapisali.
Bolsonaro je takrat izrazil po mnenju analitikov presenetljive okoljske ambicije glede na to, da je večkrat izkazal dvom v trditve o podnebnih spremembah in med drugim napovedal spodbujanje kmetijstva na račun izčrpavanja okolja.
Francoska vlada bo sporazum z Mercosurjem zdaj torej blokirala. Glede sporazuma je bila sicer že od samega začetka previdna. Po sklenitvi konec junija je francoska vlada nekaj dni pozneje sporočila, da Francija trgovinskega sporazuma zaenkrat še ni pripravljena ratificirati. Medtem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron dogovor tedaj označil kot “dober”, je vladna tiskovna predstavnica Sibeth Ndiaye dejala, da mora država najprej preučiti podrobnosti.
Macron je v četrtek požare v amazonskem pragozdu označil za mednarodno krizo. Kolege voditelje iz skupine najrazvitejših držav G7, ki jih bo ta konec tedna gostil v Biarritzu, je pozval, naj o tem vprašanju razpravljajo na vrhu. Francosko predsedstvo je danes sporočilo, da države G7 že pripravljajo “konkretne ukrepe” glede požarov.
Macronov predlog sta že podprli nemška vlada in EU. “Razsežnost požarov na amazonskem območju je šokantna in nevarna, ne samo za Brazilijo in druge prizadete države, temveč za celoten svet,” je izjavil tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert. Na posledice požarov je opozorila tudi tiskovna predstavnica Evropske komisije Mina Andreeva, “ekstremno” zaskrbljenost je izrazil tudi britanski premier Boris Johnson.
Do Macronovega predloga je medtem zadržana Finska, ki trenutno predseduje EU. Predsednik finske vlade Antti Rinne se je strinjal, da so požari v amazonskem pragozdu “grožnja celotnemu planetu”, izrazil je tudi “resno zaskrbljenost nad odnosom, ki ga je do svojih gozdov oblikovala Brazilija”. Poudaril pa je, da bi razprava na vrhu G7 brez prisotnosti vseh vpletenih držav “nakazovala kolonialistični način razmišljanja”.
Oglasile so se tudi okoljevarstvene organizacije, ki od Macrona pričakujejo “konkretne korake za zaščito okolja” na vrhu G7. “Voditelji glavnih zahodnih sil in Japonske bi morali zbrati pogum za sprejem ukrepov, saj državljani ne morejo prevzeti vse odgovornosti,” je poudaril Pierre Cannet iz Svetovnega sklada za naravo.
Po uradnih podatkih je letos v Braziliji izbruhnilo več kot 75.000 gozdnih požarov, kar je največ po letu 2013 oz. skoraj 85 odstotkov več kot lani. Več kot polovica jih je zagorelo v amazonskem pragozdu. Kako velik je obseg požarov trenutno, ni jasno, je pa gost dim v minulih dneh prekril več mest, vključno z več kot 2000 kilometrov oddaljeno metropolo Sao Paolo, ki se je v ponedeljek zato sredi dneva znašla v temi.
Bolsonaro je v sredo namignil, da bi lahko bila za požare kriva “kriminalna dejanja” nevladnih okoljskih organizacij. Te so odgovornost za požare že zavrnile, Bolsonarove izjave po označile za povsem neodgovorne.
Danes je Bolsonaro sporočil, da preučuje možnosti napotitve vojske za pomoč pri gašenju. V več evropskih mestih je medtem prišlo do protestov, na katerih so zbrani izrazili nasprotovanje brazilskemu načinu spopadanja z ognjenimi zublji in mednarodno skupnost pozvali k ukrepanju.
Protestniki so se med drugim zbrali v Londonu, Amsterdamu, Dublinu, Berlinu, Lizboni in Madridu. Protesti so večinoma potekali pred poslopji brazilskih veleposlaništev, ponekod v sklopu mednarodnega protestnega gibanja Petki za prihodnost. Del slednjega je tudi slovensko gibanje Mladi za podnebno pravičnost, ki je protest pred brazilskim veleposlaništvom v Ljubljani napovedalo za ponedeljek.
