Macron in Le Penova sta v prvem krogu 23. aprila med 11 kandidati zabeležila najboljši rezultat – 39-letnega Macrona je podprlo 24 odstotkov volivcev, 48-letno Le Penovo pa 21,3 odstotka. V skoraj dveh tednih, ki sta ju imela odtlej na voljo, sta v vneti in pogosto razgreti kampanji bila boj za glasove poraženih kandidatov in neodločenih volivcev.

Glede na raziskave javnega mnenja je bil pri tem bolj uspešen Macron, ki se mu je tik pred uveljavitvijo volilnega molka v soboto obetala podpora okrog 62 odstotkov volivcev. Podporo Macronu so izrekli tudi številni predstavniki tako tradicionalne desnice kot levice v Franciji. Posredno ali neposredno so mu jo izražali tudi najvišji predstavniki številnih evropskih držav in EU, saj velja za proevropskega kandidata, medtem ko Le Penova v primeru zmage napoveduje referendum o izstopu iz unije.

Vprašanje je, ali lahko Macronu pomembneje škodi hekerski napad, izveden v petek pozno zvečer. Na spletu se je takrat znašla vrsta dokumentov, ki naj bi jih hekerji njegovemu gibanju Naprej (En Marche) ukradli pred nekaj tedni. Francoska volilna komisija je sicer medije opozorila, naj ne objavljajo vsebine dokumentov, saj je v Franciji v soboto veljal volilni molk. So se pa objave širile prek spletnih družbenih omrežij.

Volišča se bodo odprla ob 8. uri in v večini Francije zaprla ob 19. uri. Do 20. ure bodo ostala odprta v Parizu in drugih večjih mestih. Francoski mediji bodo v sodelovanju z inštituti za javnomnenjske raziskave takoj po tem objavili prve napovedi izida, končne rezultate pa je pričakovati šele v ponedeljek popoldne.

Novi predsednik, ki bo v Elizejski palači nasledil Francoisa Hollanda, bo položaj prevzel najpozneje v nedeljo, 14. maja, ko se izteče mandat njegovemu predhodniku.