Macron in Le Penova sta se v odločilni drugi krog uvrstila, ker sta v prvem krogu 23. aprila med 11 kandidati zabeležila najboljši rezultat – 39-letnega Macrona je podprlo 24 odstotkov volivcev, 48-letno Le Penovo pa 21,3 odstotka.

S tem so se v pretežni meri potrdile napovedi javnomnenjskih raziskav, ki tokrat za drugi krog napovedujejo zmago sredinskemu kandidatu. Glede na izide zadnjih anket naj bi zmagal z 18-odstotno prednostjo in s tem postal najmlajši francoski predsednik v sodobni zgodovini.

Precejšnjo prednost je uspel ubraniti tudi po razgreti in pogosto ostri kampanji, ki sta jo kandidata vodila zadnja dva tedna. Pri tem sta poskušala nagovoriti tako volivce, ki so v prvem krogu glasovali za tretjeuvrščenega konservativnega Francoisa Fillona in levičarja Jean-Luca Melenchona, ki je zasedel četrto mesto, kot tudi neodločene volivce. Teh je bilo še nekaj dni pred drugim krogom približno 18 odstotkov.

Mediji in analitiki so glede dvoboja med Macronom in Le Penovo pogosto potegnili vzporednice z drugim krogom volitev leta 2002, ko je presenetljiva uvrstitev v drugi krog uspela očetu Marine Le Pen, Jean-Marie Le Penu. Francozi so takrat v pretežni meri odmaknili svoja politična razhajanja na stran in z veliko večino 64 odstotkov podprli njegovega protikandidata, konservativnega Jacquesa Chiraca.

A kot piše francoska tiskovna agencija AFP, se je politična pokrajina od takrat močno spremenila, gospodarska kriza pa je prinesla številne nove delitve, še posebej glede Evropske unije in glede vse večjih razlik v prihodkih. Macronova zmaga naj tako ne bi bila tako prepričljiva kot Chiracova.

V nasprotju z njim ga denimo niso enotno podprli sindikati, saj ima po mnenju številnih preveč gospodarsko liberalna stališča. So mu pa podporo napovedali najpomembnejši predstavniki tako tradicionalne desnice kot levice in jo pogosto utemeljili z željo oziroma celo nujo, da se prepreči morebiten prihod Marine Le Pen na oblast.

Za številne volivce naj bi tako nedeljske volitve predstavljale precej težko odločitev. Namesto da bi glasovali za kateregakoli od kandidatov, naj bi približno četrtina volivcev raje ostala doma. 70 odstotkov volivcev pa je glede na anketo, ki jo navaja AFP, nezadovoljnih z izborom, ki jim je ponujen.

Nikakor pa ni predsedniška tekma zadnja volilna bitka, ki se bo letos odvila v Franciji. Že čez nekaj več kot mesec dni – 11. in 18. junija – bodo v državi potekale parlamentarne volitve, tesno povezane s predsedniškimi. Od uspeha političnih sil novega predsednika je namreč odvisno, v kolikšni meri bo ta sploh zmožen izvesti svoj politični program.

Premierja, ki ga izbere predsednik, mora v parlamentu potrditi večina poslancev in prav oblikovanje tovrstne večine bi bil lahko zelo velik zalogaj tako za Macrona kot za Le Penovo. Macronova stranka Naprej, oblikovana pred letom dni, šele dobiva dokončno obliko. Nacionalni fronti pa doslej na parlamentarnih volitvah ni še nikoli uspel bistven preboj in ima trenutno v narodni skupščini le dva poslanca.

Volišča se bodo v nedeljo odprla ob 8. uri in v večini Francije zaprla ob 19. uri. Do 20. ure bodo ostala odprta v Parizu in drugih večjih mestih. Francoski mediji bodo v sodelovanju z inštituti za javnomnenjske raziskave takoj po tem objavili prve napovedi izida, končne rezultate pa je pričakovati šele v ponedeljek popoldne.

Novi predsednik, ki bo v Elizejski palači nasledil Francoisa Hollanda, bo položaj prevzel v nedeljo, 14. maja, ko se izteče mandat njegovemu predhodniku.