“Vsem, ki ste glasovali zame, se zahvaljujem za zaupanje,” je po izvolitvi dejal Steinmeier. Vsem, ki niso volili zanj, pa je obljubil, da bo pridobil njihovo zaupanje. V viharnih časih, ko se zdi, da je svet iztiril, je ključno, da je družba povezana, je še poudaril.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ob izvolitvi prejšnjega zunanjega ministra za novega predsednika izrazila zadovoljstvo. “Prepričana sem, da bo za našo državo izjemen predsednik,” je povedala. “Danes je dober dan za Zvezno republiko Nemčijo,” je poudarila.
Steinmeier bo predsedoval v težkih časih, je še izpostavila kanclerka. “Verjamem, da bo našo državo skozi te težke čase kot predsednik vodil zelo dobro,” je še dejala. Dodala je, da je imel kot zunanji minister vedno izjemen občutek za iskanje rešitev v najtežjih situacijah.
Kot je še povedala, gre za človeka, “ki se zna približati ljudem”. Dodala je, da se veseli sodelovanja z njim.
Od štirih Steinmeierjevih nasprotnikov v bitki za položaj nemškega predsednika je največ glasov osvojil kandidat stranke Levica, profesor politologije Christoph Butterwegge, ki ga je podprlo 128 članov volilne skupščine. Kandidat skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), finančnik Albrecht Glaser je prejel 42 glasov, televizijski zvezdnik Alexander Hold 25 glasov, oče enega od evropskih poslancev Engelbert Sonneborn pa 10.
Nekdanji zunanji minister bo nasledil 77-letnega Joachima Gaucka, ki je junija lani sporočil, da se zaradi starosti ne namerava potegovati za še en petletni mandat.
Vladajoči stranki SPD in CDU/CSU sta po Gauckovi odločitvi novembra lani ob prizadevanjih podkanclerja Sigmarja Gabriela iz SPD uspeli doseči dogovor o skupnem predsedniškem kandidatu, 61-letnem Steinmeierju, čeprav je to, da na predsedniški stolček v gradu Bellevue sede socialdemokrat, redkost.
Doslej sta bila na najvišjem položaju v državi le dva socialdemokrata in po le en mandat – Gustav Heinemman med letoma 1969 in 1974 ter Johannes Rau med letoma 1999 in 2004.
Predsednika v Nemčiji ne volijo neposredno, temveč ga izbere zvezna skupščina, ki se sestane samo ob tej priložnosti, vsakih pet let oz. v primeru smrti ali odstopa predsednika 30 dni po tem. Kandidat mora za zmago v prvih dveh krogih zbrati absolutno večino glasov delegatov.
