V Berlin se je preselilo 80 uslužbencev fundacije skupaj z družinskimi člani, je za dpa sporočil direktor OSF Goran Buldioski. Napovedal je, da bo fundacija v prihodnosti skupno zaposlovala okoli 150 ljudi.

Fundacija se je za selitev iz Budimpešte po več letih delovanja odločila maja letos, potem ko se je na Madžarskem tedaj še sprejemala posebna zakonodaja “stop Soros”.

Ta zakonodaja je bila junija tudi sprejeta, z njo pa Madžarska kriminalizira dejavnosti v podporo prosilcem za azil.

Paket zakonov so poimenovali po Sorosu, ker naj bi ta ameriško-madžarski filantrop judovskega rodu vodil in financiral tajno zaroto, da bi Madžarsko in Evropo preplavili z migranti. Pa tudi sicer Orban in njegovi podporniki Sorosa vidijo kot eno glavnih težav za vse tegobe, ki naj bi se dogajale Madžarski in Evropi.

Na njegovi “plačilni listi” naj bi bili tudi vsi, ki se ne strinjajo z vladno politiko, od opozicijskih politikov do medijev.

Zaradi tovrstne politike je Soroseva fundacija OSF v septembru vložila tudi tožbo proti Madžarski na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Sodišče so pozvali, naj “brani madžarsko demokracijo”, in zahteva razveljavitev sporne zakonodaje.

Soros, rojeni Madžar, ki je preživel grozote holokavsta, je svojo prvo fundacijo ustanovil leta 1984, da bi z njo podprl demokratične procese v Evropi. Štipendist te fundacije je bil sicer tudi Orban.