Finančna uprava RS (Furs) je po ugotovitvah računskega sodišča le delno uspešna pri izterjavi davka od dohodkov pravnih oseb. Med vzroki za to revizorji navajajo prepočasen začetek davčne izvršbe ter prepočasno stopnjevanje pritiska na davčne dolžnike. Računsko sodišče je v reviziji preverilo uspešnost izterjave davka od dohodkov pravnih oseb v letu 2013, ko se je s tem delom ukvarjala predhodnica Fursa - Davčna uprava RS. Kot je ugotovilo, so davčni uradi začeli z davčno izvršbo v povprečju 201 dan po zapadlosti davčnega dolga, načine izvršbe pa so stopnjevali v povprečju šele 339 dni po začetku izvršbe. "Zato davčni uradi pri davčni izvršbi niso bili tako uspešni, kot bi bili, če bi postopek davčne izvršbe stopnjevali hitreje," je računsko sodišče zapisalo v revizijskem poročilu, ki ga je objavilo na svojih spletnih straneh. Revizorji so tudi ugotovili, da davčni uradi v posameznih primerih niso izkoristili vseh načinov izvršb, ki jih je določal vsakokratni veljavni zakon o davčnem postopku, v kar 15 odstotkih pregledanih primerov pa niso začeli z izvršbo davčnega dolga oz. so v kar 25 odstotkih pregledanih primerih dopustili njegovo zastaranje. Davčni uradi v letu 2013 niso izdali vseh načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, prav tako z izvršbo niso v celoti dosegli pričakovanih poplačil davčnega dolga. V letu 2013 so tako izdali le 76,8 odstotka načrtovanih sklepov o davčni izvršbi, sicer pa je bila njihova izterjava glede na načrtovani znesek kar 90,5-odstotna. V drugi polovici leta 2011 vzpostavljeni informacijski sistem še do konca leta 2013 ni zaživel v polni funkcionalnosti, zato je v revidiranem letu dopuščal nepregledno oblikovanje ter spreminjanje poslovnih pravil in parametrov, ki so vgrajeni v sistem profiliranja davčnih dolžnikov. To je vplivalo na vrsto in število izvedenih ukrepov kot tudi na hitrost in s tem uspešnost davčne izvršbe. Ker informacijski sistem ni deloval optimalno, je bilo kar v tretjini pregledanih primerov ugotovljeno, da seznami izv