Obiskovalci si bodo na več kot 3000 kvadratnih metrih lahko brezplačno ogledali zamisli za prihodnost, lahko pa bodo tudi eksperimentirali ali se družili ob skupnih razmislekih.

Po besedah direktorja Futurija Stefana Brandta ena sama prihodnost po mnenju mnogih mislecev ne obstaja. Futurij bo po njegovih besedah hiša možnih prihodnjih modelov.

Futurij temelji na primeru Muzeja za jutri v Riu de Janeiru, kot temeljno vprašanje se poraja, kako želimo živeti. Zgradba v odprtih prostorih, visokih do 13 metrov, med drugim prikazuje večje naprave, narejene iz algoritmov.

Tri glavne teme narave, človeka in tehnologije odsevajo razprave o podnebnih spremembah, proizvodnji energije ali umetni inteligenci. Od tu pa pletejo niti do možnih “prihodnostih”. Klet je namenjena poskusom, od avtonomne vožnje do laserskega rezalnika. Veliko stvari je v muzeju zasnovanih tako, da jih lahko razumejo tudi otroci in mladostniki.

Stavbo Futurija so gradili od leta 2015 kot primer trajnostne gradnje, stala je 58 milijonov evrov. V prihodnosti bo razpolagala z letnimi proračuni v višini približno 18 milijonov evrov, razstava pa se bo predvidoma ves čas spreminjala. V projektu poleg zveznega ministrstva za raziskave sodelujejo tudi večja raziskovalna združenja, raziskovalna industrija in fundacije, še poroča dpa.