Zanje si sicer vedno vzame čas, tudi na dirkah, saj izjemno ceni njihovo pomoč ob stezi. V torek se jim je zahvalil za vso podporo na sprejemu v Mariboru, ki so ga zanj pripravili pri krovni zvezi AMZS, še pred tem pa je številnim novinarjem odgovarjal na vprašanja o sezoni, prihodnosti in o tem, ali se je zdaj, ko je dvakratni prvak elitnega razreda MXGP, zanj v življenju kaj bistveno spremenilo.
“Nimam besed ob tem, kar delajo naši navijači. Kapo dol vsakemu posebej, zelo sem jim hvaležen. Vem, koliko truda, odrekanja, časa namenijo, da nas podpirajo. Vedno si vzamem čas zanje in rečem kakšno besedo. Res jih cenim, pridejo podpirat ne samo mene, ampak vse slovenske voznike,” je o odnosu z navijači dejal Gajser.
Čeprav ima že dva naslova prvaka, mu motivov ne manjka. “Motivacije nikoli ne zmanjka. Po vseh uspehih in osvojitvah naslovov naslednje leto še ostajam v Evropi in MXGP in bom naredil vse, da bom skušal ta naslov ubraniti.” Dodaja pa, da je že osvojena naslova iz let 2016 in 2019 težko neposredno primerjati. “Vsak naslov ima težo, za vsakega je treba trdo garati. Po dveh letih, ko sem imel težave s poškodbami in ni steklo, kot bi želel, letos dosti bolj cenim vse. Moral sem iti skozi vse slabe trenutke, sem pa zelo hvaležen in vesel, da mi je to uspelo. Da sam sebi dokažem, da če se pobereš, vztrajaš in imaš vizijo, lahko prideš na vrh.”
Konec meseca ga čaka še reprezentančni izziv. Nastopil bo na dirki za pokal narodov, ki v svetu motokrosa velja za nekakšne olimpijske igre. “V čast mi je, da lahko zastopam Slovenijo na tem tekmovanju. Nazadnje me žal ni bilo zraven zaradi poškodbe, zdaj se vračamo in imamo vrhunsko ekipo. Tudi Jan Pancar ima dobre izide v MX2.”
Čeprav je odrasel, se osamosvojil in dozorel kot dirkač ter osebnost, Gajser pravi, da se ni bistveno spremenil. “Kot oseba mislim, da sem ostal isti, kot sem bil, čeprav sam sebe nerad ocenjujem. Starejši sem, malo več izkušenj imam v življenju, ostajam pa isti. Ob meni je dekle, družina pa je še vedno glavna in vesel sem, da jo imam okoli sebe,” pravi Gajser, ki bo v začetku septembra praznoval 23. rojstni dan.
Ni pa več tako močno povezan z očetom, kot je bil v zgodnjih letih kariere. Oče in trener Bogomir Gajser je še vedno nekje v bližini, a ne več na vseh dirkah in tudi ne tako močno povezan s sinom kot prej. “Lani sva se tako odločila. Čutil sem, da potrebujem spremembo, ker to ni bilo več to. Oče me še spremlja, pride na kakšen trening. Letos sem na dirkah sam z dekletom, užival sem, sproščen sem bil na tekmi,” je o tej spremembi dejal Gajser.
Še enkrat pa se je spomnil, kako težko je bilo postaviti piko na i na dirki pred desetimi dnevi v Imoli. Takrat mu je manjkalo 13 točk, da bi tudi praktično postal prvak, čeprav je imel naslov teoretično že prej zaradi velike prednost skorajda zagotovljen. “Tisti dnevi so mi počasi minevali. Ko smo v soboto prišli tja, sem se zelo dobro počutil. Res sem bil sproščen, ko pa sem šel spat, pa sem začel razmišljati. Skoraj nič nisem spal, zbudil sem se kar utrujen. Zadnje ure pred tekmami so bile naporne. Vse mogoče ti gre po glavi. Osredotočil sem se, skušal sem odpeljati, kot znam. Veliko napak je bilo, ampak bilo je dovolj, da sem dobil naslov.”
