Gantar je na vprašanje, kako bosta vlada in ministrstvo reševala finančno vrzel v zdravstvu, napovedal, da bodo do konca letošnjega leta z avansi nadaljevali zdajšnje financiranje zdravstva, ki se je zaradi epidemije znašlo v povsem drugačnih okoliščinah. “To je dovolj za stabilno financiranje izvajalcev,” je prepričan.
Kaj se bo dogajalo z zdravstveno blagajno, pa bo po njegovih besedah glede na stanje v gospodarstvu in stanje brezposelnosti znano jeseni. Pripomnil je, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) znal v preteklosti zelo dobro poskrbeti predvsem zase, to pa ni vedno veljalo za bolnišnice in zdravstvene domove.
“Razen alarma, kar zadeva finance, bi zato od zavoda pričakoval več vsebinskih sprememb in ukrepov, ki bi jih morali narediti in že vrsto let izvajati, pa jih niso. Za dolgoročno in uspešnejše financiranje delovanja zdravstva je zato ključna sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju,” je bil kritičen.
Poudaril je, da se bo treba pri delu ZZZS bistveno bolj kot v zmogljivosti izvajalcev usmeriti v programe, ki dejansko predstavljajo potrebe prebivalstva na posameznem področju. Po njegovih besedah bo treba doreči model financiranja zdravstva in cenovno politiko glede na način določanja cen v zdravstvu.
“Nedvomno bo potreben drugačen pristop pri financiranju zdravstva in kupovanju storitev. V ceno storitev bo treba bistveno bolj vključiti tudi kriterij kakovosti,” je navedel. Dodal je, da bodo materialni stroški zdaj dejansko nekoliko višji, “zato bo treba priznane cene storitev, ki ne upoštevajo dovolj dejanskih stroškov, dvigniti”.
V ponedeljek je bil sprejet splošni dogovor za letošnje leto, kjer pa cene še niso prilagojene novonastalim potrebam. Gantar je zato napovedal, da bodo nemudoma stekli pogovori o sprejetju aneksa k splošnemu dogovoru, s katerim bodo vpeljali nekatere potrebne korekcije pri materialnih stroških, kadrovskih normativih v domovih za starejše občane in skrajšanju čakalnih dob.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v zdajšnji obliki je po njegovi oceni nesprejemljivo. “Vprašanje je, kako ta sredstva – gre za okoli 500 milijonov evrov – prenesti v obvezno zdravstveno zavarovanje. Čarobne formule za to ni, vem pa, da bo treba doseči diverzifikacijo virov financiranja zdravstva,” je pojasnil.
Po ministrovih besedah šele kombinacija sredstev iz prispevkov, zasebnih sredstev in sredstev iz proračuna lahko zagotovi dovolj denarja za zdravstvene storitve, kot jih želimo imeti. “Utopično pa je pričakovati, da bo denar edini odrešitelj. Potrebne bodo tudi korenite vsebinske in organizacijske spremembe,” je opozoril.
Na vprašanje, kdaj bo ministrstvo dalo zeleno luč za ustanovitev nove klinike za srce v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, pa je odgovoril, da ga bo moralo vodstvo UKC glede tega “temeljito prepričati”. “Podobna klinika – Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni – je že bila formirana, a je klavrno propadla. Ključen problem vidim v nezadostnem številu usposobljenih strokovnjakov, potrebni so ustrezna finančna konstrukcija in prostori, saj klinika ni oddelek,” je dejal.
Pri otroški srčni kirurgiji je po ministrovih besedah jasno, da v Sloveniji nimamo zadostnega števila bolnikov, da bi imeli kliniko, ki je zelo izkušena in vrhunska, če nam ne uspe privabiti tudi bolnikov iz drugih regij. “Če bi predlagana klinika te pogoje izpolnila, potem ne vidim zadržka pri njeni ustanovitvi,” je še dodal.
