Štiriinpetdesetletni nekdanji svetovni prvak je bil znan po agresivni, napadalni igri, za mnoge je najboljši šahist vseh časov. Tako da “zver iz Bakuja”, kot so ga tudi imenovali po rojstnem azerbajdžanskem glavnem mestu, nima prav veliko za dokazovati.
Organizatorji turnirja v St. Louisu so Kasparovu dali posebno povabilo, Rus pa bo tako skušal še ojačati kultni status, ki si ga je prislužil z leti igranja na najvišji ravni. “Zanima me, če se bom spomnil, kako premikati figure in ali bom po turnirju sposoben znova objaviti svojo upokojitev,” je Kasparov zapisal na družbenem omrežju Twitter prejšnji mesec, ko je bilo jasno, da se vrača na tekmovanje.
Kasparova, rojenega v Azerbajdžanu armenski materi in židovskemu očetu, so opisovali tudi kot pošast s stotimi očmi, ki vidi vse. Takrat še Garik Weinstein je pri 12 letih prevzel materin priimek in začel legendarno in dolgotrajno rivalstvo s sovjetskim velemojstrom Anatolijem Karpovom.
Slednji je bil znan po brezizraznem obrazu in je bil simbol nekdaj mogočne Sovjetske zveze, medtem ko je bil Kasparov le mladenič iz majhnega Azerbajdžana. Leta 1985 je Kasparov premagal Karpova in pri 22 letih postal najmlajši svetovni prvak. Krono je obdržal 15 let.
Kasparov, znan tudi po želji po zmagi za vsako ceno, zaradi česar je bil deležen tudi kritik, je šah premaknil v moderno dobo. Z njim so se začele bogatejše pogodbe, televizijski prenosi in povezovanje šaha z visoko tehnologijo.
Bil je pionir, kar zadeva uporabo računalniških podatkovnih baz kot orodja za vadbo. Vehementno je izjavil, da ga nikoli ne bo mogel premagati noben stroj. Leta 1996 je še premagal superračunalnik IBM Deep Blue, a leto zatem je proti njemu moral priznati poraz. Pri 5:5 sta bila izenačena, ko pa je računalnik dobil šesto partijo, Kasparov tega ni najbolje prenesel.
Tri leta pozneje je izgubil svetovni naslov proti nekdanjemu učencu Vladimirju Kramniku, leta 2005 pa se je poslovil od tekmovalnega šaha. Kljub temu ni nikoli povsem prekinil vezi s šahovskim svetom, med drugim je ob ekshibicijskih dvobojih leta 2014 poskusil z mesta predsednika Mednarodne šahovske zveze izriniti bogatega Kirsana Iljumžinova.
Toda prav njegova “nediplomatska” drža je škodila njegovi kampanji. Na volitvah je zbral 61 od 175 glasov. Iljumžinov, ki je bil blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu (Kasparov se je politično boril prav proti slednjemu, češ da Rusijo vrača v diktatorsko preteklost), je tako zmagal.
Sicer pa je Kasparov, ki ima od leta 2014 tudi hrvaško državljanstvo, v Rusiji s svojim delovanjem v okviru stranke Druga Rusija postal resen igralec v politiki, leta 2008 je celo kandidiral za ruskega predsednika. Leta 2011 se je udeležil protiputinovskih demonstracij, leta 2012 pa so ga aretirali po shodu v podporo pankovski feministični skupini Pussy Riot.
Leta 2013 se je po izgonu iz Rusije ustalil v New Yorku.
