Gašperšič pred današnjo razpravo sicer ni imel podpore vseh koalicijskih poslancev, a je s svojimi argumenti na koncu vendarle uspel prepričati poslanko iz lastne stranke (SMC) Lilijano Kozlovič, ki je podporo pogojevala v primeru, da bo Gašperšič odgovoril na vsa njena vprašanja.
Marko Ferluga, prav tako iz SMC, je po drugi strani podprl interpelacijo, Tilen Božič, ki je ob omenjenih prav tako napovedal glasovanje po lastni vesti, pa ob glasovanju ni bil navzoč. Glasovanja se je vzdržal tudi poslanec DeSUS Tomaž Gantar.
Kot je še razvidno iz glasovalne evidence, objavljene na spletni strani DZ, so se glasovanja vzdržali tudi vsi navzoči poslanci SDS in predstavnika obeh narodnih skupnosti.
Vlagatelji interpelacije so ministru očitali zaviranje gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača, privatizacijo državne strateške infrastrukture, nezakonito delovanje in površnost pri vodenju resorja. Gašperšič je vse očitke zavrnil, interpelacijo pa označil kot možen, a nespameten poskus preprečiti, da bi se projekt drugega tira izvedel z javno-zasebnim partnerstvom.
Drugi tir je označil kot prioriteto vlade, ministrstva in njega kot ministra. Poudaril je, da izvedba projekta ni bila nikoli vprašljiva, ampak da so se vsa vprašanja nanašala le na časovno dinamiko in finančno konstrukcijo.
“Vlada si prizadeva za takšno realizacijo tega strateškega projekta, da ne bo povečan javni dolg, državni proračun in davkoplačevalce pa bo kar najmanj obremenil,” je dejal in pojasnil, da je to ključni razlog za lansko odločitev, da se projekt izvede v obliki javno-zasebnega partnerstva. V ta namen so naročili tudi revizijo projekta drugi tir, katere prve ugotovitve naj bi prejeli konec tega meseca.
Gašperšič je pojasnil, da je na začetek gradnje drugega tira v letu 2017 tudi vezal svoj mandat, ki ga bo, kot zatrjuje, v primeru neuspeha vrnil predsedniku vlade.
Glede očitka o pritiskih na nadzornike Darsa in Luke Koper je Gašperšič poudaril, da ne gre za nobeno dokazano nezakonito vplivanje, temveč vlagatelji interpelacije navajajo zgolj sume. Zatrdil je, da ni nikoli od nadzornikov zahteval nobene zamenjave in da za to tudi ni bil ponujen en sam dokaz.
Namesto k širitvi sumov je pozval k prizadevanjem za resnico. Ta pa je, tako Gašperšič, da so bili sumi v javnosti izrečeni šele takrat, ko je Slovenski državni holding predlagal zamenjavo posameznih članov nadzornega sveta Luke Koper, ne pa takrat, ko naj bi se domnevni pritiski zgodili.
Po ministrovih besedah prav tako ni nobenega argumenta, da si prizadeva za privatizacijo državne infrastrukture. Jih je pa veliko, ki dokazujejo nasprotno, je poudaril.
Glede očitka, da je bila posodobitev in elektrifikacija železniške proge Pragersko-Hodoš neuspešna, pa je Gašperšič dejal, da je bila ta izvedena v celoti in da težav ni.
Razprava se je po predstavitvi stališč poslanskih skupin, v kateri je opozicija napovedala podporo interpelaciji, koalicija pa nasprotovanje, vrtela bolj ali manj okoli vodenja projekta drugega tira.
Podporniki interpelacije so vztrajali, da Gašperšič slepo vztraja pri modelu javno-zasebnega partnerstva, ki da je dvakrat dražji od financiranja z javnimi sredstvi in pomeni privatizacijo infrastrukture. Želeli so jasne odgovore glede finančne konstrukcije in časovnice izvedbe projekta, ministru pa očitali, da je na razpis za EU sredstva prijavil nepripravljen projekt.
Podporniki interpelacije so opozarjali tudi, da vlada za projekt ne bo našla zasebnega partnerja, padli so celo očitki, da želi vlada tajkunizirati Luko Koper. Izpostavljali so tudi podeljevanje koncesij in poseg v obstoječo koncesijsko pogodbo z Luko Koper.
Koalicijski poslanci so medtem stopili v bran ministru, niso pa bili povsem nekritični do njegovega dela. Postavili so mu tudi kopico konkretnih vprašanj in izrazili pričakovanja, da bosta do konca leta znani tako finančna konstrukcija drugega tira kot časovnica njegove izvedbe.
