Bologna, mesto, ki ga imajo nekateri za gastronomsko prestolnico Italije, je tudi mesto učenja, tam je najstarejša še delujoča univerza na svetu in je tudi mesto z univerzo, na kateri se lahko uka željni izučijo umetnosti izdelave “gelata”. Pravega italijanskega sladoleda, ki je vselej in v kateremkoli jeziku vedno le – gelato. In nikakor ne “ice cream”. Za gelato in z gelatom živi Carpigiani Gelato University, ki ne le šola sladoledarje, ampak skupaj s partnerji organizira tudi tekmovanje v iskanju najboljših sladoledov na svetu. Najboljšega evropskega mojstra smo dobili v tem tednu. Sašo BizjakNizozemec Erik Kuiper je visoko dvignil pokal, ki sta mu ga izročila Achille Sassoli, direktor tekmovanja Gelato World Tour (desno), in Enrico Amesso, strokovni vodja na Carpigiani Gelato University (levo). Podelitev je potekala v muzeju sladoleda, ki je del univerze.”> Sašo Bizjak Nizozemec Erik Kuiper je visoko dvignil pokal, ki sta mu ga izročila Achille Sassoli, direktor tekmovanja Gelato World Tour (desno), in Enrico Amesso, strokovni vodja na Carpigiani Gelato University (levo). Podelitev je potekala v muzeju sladoleda, ki je del univerze. Kakšen je gelatoKakšen je gelato nima močne in intenzivne barve okus prepoznate z zaprtimi očmi v ustih nimate ledenega občutka po njem niste žejni ima kremasto in svilnato strukturo ni poln zraka rok trajanja ima največ tri dni Nikar mu ne recite “ice cream” Italijani najprej opozorijo, da v prodajalni na ulici ne naročiš ice creama, ampak gelato – izraz gelato namreč nikakor ne pomeni kateregakoli sladoleda. Ker Slovenija nima sladoledarske tradicije, tudi nima pravega izraza za različne vrste sladoleda in tudi ne ustreznice za gelato. Pri nas je sladoled sladoled, a kot pravijo Italijani, ni vsak sladoled tudi gelato. Obstajajo različne vrste sladoleda, kot so kremni, mlečni, tekoči. Beseda sladoled je skupna vsem, pa če je to kepica, ki jo kupimo na stojnici, ali pa sladoled v posodi v trgovini. Temu, kar pomeni gelato
