Golobič ima dve tezi: da je Slovenija majhna država velikih nakupov, kupljiva je politika, mediji in stroka, Teš 6 pa je projekt, ki je to razgalil doslej na najbolj brutalen način, in da Teš 6 ni naravna nesreča, ki se nam je zgodila, ampak je patria Pahorjeve vlade; najbrž to pomeni, da nihče ne bo politično odgovarjal.

Kot je pojasnil, je bil v vladi – v vladi Boruta Pahorja je bil minister do izstopa Zaresa poleti 2011 iz koalicije – deležen očitkov, češ kaj se vtika v energetiko, če to ni njegov resor. Predvsem tedanji gospodarski minister Matej Lahovnik je bil alergičen na to, da bi se kdo vtikal v projekt, ki ga je zastavil očitno s svojim prihodom na ministrstvo, je dejal.

Za Golobiča je glavni problem, da vlada ni naredila svojega dela. Po njegovem mnenju je bila ključna jesen 2009, in to v smislu Sherlocka Holmesa – sumljivo je namreč, če pes ne laja. Nenavadno se mu zdi, da predsednik vlade reče, da ni mogel dobiti nekih gradiv, to je zanj norčevanje. “Predsednik vlade lahko dobi vse informacije, ki jih želi, če jih hoče,”.

Ne vlada, ne predsednik vlade, ne resorni minister leto in pol ne čutijo potrebe, da bi se pozanimali o pogodbi z Alstomom, je izpostavil. Vlada ni imela stališča o Tešu 6 – to je nekaj, kar težko štejemo v nabor čednosti takratnega predsednika vlade, da to zanj ni predstavljalo problema in očitno še danes ne, je dejal.

Za Golobiča sta pri Tešu 6 pomembni dve obdobji: prvo obdobje, ki je bilo kronano s podpisom pogodbe z Alstomom poleti 2008 (čas vlade Janeza Janše, v katerem je prišlo do delitve na dva stebra: HSE in Gen energija – to je bila po Golobičevem mnenju politična kupčija, da so se stvari naprej odvijale, kot so se) in drugo obdobje v času Pahorjeve vlade – neaktivnost v letu 2009 in “vlečenje za nos” v letu 2010.

Ob nastopu Pahorjeve vlade usoda Teša 6 po njegovem mnenju še ni bila zapečatena, cena projekta je odločevalce postavljala pred izvršena dejstva v časovno stisko (vlada sicer ni uspela dobiti pogodbe, par strani je Golobič od anonimnega vira prejel v teh dneh), v Pahorjevi vladi se je to realiziralo do konca. “Ko je bilo to doseženo, je Lahovnik tudi odstopil, izključno zato,” je dodal.

Lahovnik sicer po Golobičevem mnenju ni bil član šaleškega lobija, bil pa je kot nekdo, ki je šel mimo, ko se je dogajalo posilstvo; dejansko je bilo tako, da je bil Rotnik glavni, dokler ni Lahovnik odšel z ministrstva. Nekdanji minister težko izključi, da je bil Teš 6 predmet Lahovnikove privolitve za prihod v vlado. “Bolj pomembno, kot kaj se je dogajalo, je tisto, kar se ni,” je poudaril.

“Čista laž je bila, da projekta ni bilo možno ustaviti, predsednik vlade je bil zaveden, zavestno ali ne,” je izpostavil in dodal, da je to to, kar Teš 6 dela za patrijo Pahorjeve vlade. Če bi imel kdorkoli na vladi vpogled v to pogodbo, bi zanesljivo o tem tekla resna pogodba, ali se plača in gre naprej ali ne, vendar pa se to ni zgodilo, pogodba pa je z izpolnitvijo odložnih pogojev stopila v veljavo konec 2009.

Tako direktor HSE Borut Meh v času izpolnitve odložnih pogojev kot Lahovnik sta po Golobičevi oceni vedela, da pogodba vsebuje čelne, ki govori o tem, da starševske garancije in plačila (poleg 25 milijonov evrov še prva tranša 85 milijonov evrov) do konca decembra 2009 ne bo, imata strani pravico prekiniti pogodbo v 14 dnevih – to pomeni, da je bila pogodba do do 31. decembra 2009 neoperativna, neveljavna.

Golobičeva teza je, da Meh tega ni storil sam, s to dilemo je bil seznanjen Lahovnik in brez njegovega strinjanja tega ne bi naredil, ali je Lahovnik obvestil Pahorja, ne vem, zanesljivo pa ni obvestil vlade ali dal pobudo sklic skupščine HSE o tej “perverziji, o izstopu iz tega vlaka”.

Zaradi vpliva lobijev so rabili več kot leto in pol, da so prišli do nekaj informacij o Tešu, zasluga pa gre Darji Radić, ki je na položaju zamenjala Lahovnika – do njenega prihoda je bil Uroš Rotnik tako rekoč predsednik vlade. Pomisleke o Tešu 6 je izrazil tudi Aleksander Mervar, z njimi je bil seznanjen tudi Lahovnik, a je bil deležen šikaniranja; da bi ga utišali, je kasneje dobil službo namestnika direktorja Elesa.

Golobič je zavrnil, da bi vlada marca 2010 sprejela sklep, da podpira projekt, kar je na zaslišanju pred komisijo dejal Pahor. “Ni res, takšnega sklepa vlade ni,” je dejal.

Golobič se je tudi vprašal, ali ima slovenska država tukaj ambicijo priti do dna. Na tožilstvih po njegovih besedah namreč marsikaj še stoji. Ob tem je navedel, da je Rotnika kot pravna svetovalka spremljala Anita Dolinšek, ki je bila lani dvakrat v DZ kot kandidatka za sodnico v Celju, ki je pristojno za zgodbo v Tešu. “Blagor tistim, ki misijo, da je to naključje,” je dodal.