Pritožbo je za tiskovno agencijo AFP pisno potrdil tiskovni predstavnik Googla Al Verney, ta pa se lahko vleče več let. Evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager je ob izreku kazni julija dejala, da je Google Android uporabil kot sredstvo za utrditev prevlade svojih brskalnikov in s tem evropske potrošnike prikrajšal za prednosti, ki jih prinaša učinkovita konkurenca.

Odločitev je komisija sprejela po triletni preiskavi in Google je julija dobil ukaz, da mora nezakonitosti odpraviti v 90 dneh, v nasprotnem ga čakajo še obresti v višini do pet odstotkov povprečnega dnevnega prometa. Izrečena kazen je bila skoraj dvakrat višja od dosedanjega rekorda v EU, ki je prav tako doletel Google in sicer zaradi njegove storitve za primerjave nakupov.

Dvakrat večjo kazen si je Google pridelal, ker je onemogočal konkurente, kot sta južnokorejski Samsung in kitajski Huawei. Prisilil jih je, da vnaprej v telefone in tablice vgradijo Googlovo sistemsko orodje za iskanje po spletu in brskalnik Google Chrome.

V skladu s pravili EU bi lahko sicer ameriškega velikana doletela še višja kazen. Ta bi lahko znašala do 10 odstotkov letnih prihodkov Googlove krovne družbe Alphabet. Ti so leta 2017 znašali 110,9 milijarde dolarjev.

Glavni izvršni direktor Googla Sundar Pichai je julija odločno zavrnil obtožbe in zatrdil, da odločitev komisije zanemarja dejstvo, da telefoni z Androidom tekmujejo z Applovimi pametnimi telefoni, ki imajo svoj operacijski sistem z vgrajenimi aplikacijami.

Dejal je, da njihov poslovni model ustvarja več izbire za potrošnike in ne manj. Dejstvo je sicer, da imajo ima Android kar 85,9-odstotni delež trga pametnih telefonov, Apple pa 14 odstotkov. Lani je bilo na primer po svetu prodanih 1,3 milijarde pametnih telefonov z Androidom in 215 milijonov z Applovim operacijskim sistemom.