Življenjska zgodba Gorana Dragića je pravljica s srečnim koncem. Začela se je davnega 6. maj 1986, ko je v ljubljanski porodnišnici na svet prišel prvi otrok Marinka in Mojce. Od malih nog je oboževal žogo, najprej nogometno, kasneje oranžno, košarkarsko. Pri dobrih štirih letih, čeprav ves suh in majhen, jo je prvič vrgel do obroča oziroma mrežice na betonskem igrišču Ilirije v ljubljanskih Kosezah.
Prve košarkarske korake je naredil v okviru šolskih interesnih dejavnosti pod vodstvom učitelja Braneta Bavdaža. “Spomnim se, da je bil Goran v svojih letih prav tako izvrsten nogometaš. Petar Lazarević, nogometni trener in učitelj telesne vzgoje, je prišel enkrat na moj košarkarski trening in rekel, prevzel si zelo dobrega nogometaša in nogometu se bo naredila velika škoda. Videl je, da je talent,” je besede Bavdaža zapisal Siol.net.
Nato je Goran odšel na Ilirijo in vadil pod vodstvom Spasoja Todorovića. “Ko sem ga prvič videl, je bil to droben fant. Suhe roke in noge kot piškotki. Vseeno sem sebi in okolici takoj dejal, da gre za zelo nadarjenega fanta. To človek preprosto vidi. Vedel sem, da bo – igralec,” je povedal ‘Spale’.
Hitro ga je opazil tudi Rašo Nesterović, ki je bil tedaj zvezdnik v ligi NBA. Na Iliriji se je poleti pripravljal in skrbel za telesno kondicijo. “Spominjam se 13-letnika, ki je bil izjemno suh, a ko je prijel žogo, je pokazal, kaj zna. Ta fantič je bil Gogi,” se spominja Nesterović, danes generalni sekretar KZS.
Iz Ilirije je odšel na Slovan, ko je bil star 18 let, nato v Union Olimpijo, iz Tivolija pa v špansko Cajo Laboral iz Baskije. Pisalo se je leto 2006, podpisal je prvo resno profesionalno pogodbo in isto leto je prvič oblekel tudi dres članske reprezentance Slovenije na SP na Japonskem.
Po dobri sezoni se je vrnil v domovino, na posodo ga je vzela Union Olimpija, s katero je v navezi z Markom Miličem v evroligi pomagal do velikih zmag proti Olympiacosu in CSKA ter osvojil pokalni in državni naslov. Tisto leto ga je na naboru lige NBA kot 45. izbral San Antonio Spurs ter poslal k Phoenix Suns. Mladega Dragića je tam sprejel zvezdnik Shaquille O’Neal ter eden najboljših organizatorjev igre v zgodovini lige NBA Steve Nash. On ga je vzel pod okrilje in mu dal nešteto nasvetov, da je prebrodil začetno obdobje v ZDA.
Njegova pot k vrhu se je začela v drugi sezoni; med zvezde ga je izstrelila tekma proti San Antoniu, ki je po prvem polčasu vodil že za 18 točk. Dragić je v zadnji četrtini eksplodiral in dosegel 23 od svojih 26 točk ter osupnil ligo NBA. “To je bila najboljša predstava v zadnji četrtini na tekmi končnice, kar sem jih kdaj videl,” je takrat izustil eden od zvezdnikov Grant Hill.
Nato je sledila selitev v Houston Rockets, kjer je Dragić zacvetel in zakorakal med legende lige NBA. 2012 mu je potekla pogodba s Houstonom in Dragić se je vrnil v Phoenix. Za štiriletno zvestobo mu je klub plačal okoli 30 milijonov dolarjev. Julija 2015 je za pet let in 90 milijonov dolarjev postal član Miamija. Njegova plača v sezoni 2017/18 bo 17 milijonov dolarjev.
“Milijoni in slava ga niso spremenili. Ostal je skromen in dostopen, po Ljubljani se rad vozi s kolesom. V prostem času gleda filme ter je ob ženi Maji ponosen oče štiriletnega Matea in dveletne Viktorie,” pravi dolgoletni prijatelj in soigralec na Iliriji ter zdaj novinar pri Dnevniku Gregor Terzič.
V številkah je Goran Dragić povedal še nekaj osebnih zanimivosti. Kot otrok se je največ igral z dinozavri in gledal Indiano Jonesa, zato je želel postati arheolog. Kot novinec v Phoenixu pa je moral Shaquillu O’Nealu nositi “sintesajzer”: “To je bila moja obveznost. Nesel sem ga na vsako gostovanje, 41 tekem, 82 letalskih poletov v obe smeri. Nesel sem ga od avtobusa do letala, od letala do avtobusa in nato do njegove sobe. Bilo je zabavno.”
Kapetan Slovenije je letos poleti postal tudi pravljični junak. Izpod peresa mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana je nastala slikanica z naslovom Goran, legenda o zmaju, že 2015 pa je izšla njegova biografija – Dajte Gogiju žogo.
