Eden je staroselec, drugi novinec. A ko Gorana Dragića in Luko Dončića selektor Igor Kokoškov pošlje hkrati na parket, “sta kot dobra glasbenika, ki rada igrata skupaj”. Po 28 minut sta potrebovala, da sta z 20 (Dončić) oziroma 18 (Dragić) točkami postala prva strelca ekipe proti Čehom. In medtem ko je Dragić, kar je odkrito priznal, igral rezervirano, je Dončić navduševal mariborsko občinstvo. Zabijal je, zadeval trojke v ključnih trenutkih – pa tudi ob predstavitvi pred tekmo je požel največji aplavz. Da se v reprezentanci počuti domače, je dokazal tudi po dvoboju. Ko bi moral po Dragićevih navodilih za krst novincev zapeti pred polno dvorano, jo je Luka Dončić z vzkliki “Kdor ne skače, ni Sloven'c!” le še bolj dvignil na noge, na koncu se pa ni oziral na pogosto omalovaževanje srbskih turbofolk pesmi, iz njegovih ust so zadoneli verzi Dare Bubamare. Sašo Bizjak Namenoma se 'špara' Ja, čeprav 18-letnik v določenih trenutkih ne more skriti svoje nezrelosti (na vlaku iz Ljubljane proti Zrečam ga je Klemen Prepelič podučil o pospravljanju smeti za seboj), se je nemogoče spomniti, kateremu košarkarju je v zgodovini Slovenije uspel tako sproščen in dominanten debi. “Z Luko se res ni težko ujeti. Akcije so naravnane nanj. Je fenomenalen igralec, kar je tudi dokazal,” Goran Dragić priznava, da ga Dončićevo prevzemanje odgovornosti na parketu razbremenjuje. “Če sem navdušen nad njima? Hm … Trenerja je težko navdušiti. Veseli pa me želja, ki jo kažeta na parketu. Viden je entuziazem obeh. Slovenski ljubitelji reprezentančne košarke so lahko ponosni na ta dva fanta,” je o sanjskem dvojcu, ki bi ga lahko treniral tudi v svojem NBA-klubu Utah Jazz, ugotavljal selektor Kokoškov. A rezerv je še veliko, sploh Dragić tega ne skriva: “Saj ste videli proti Madžarom, kako sem igral z rezervo. Tudi proti Čehom ni bilo veliko drugače. Postopoma lovim ritem. Ne želim si, da bi bil zdaj takoj v dobri formi. Tempiram pripravljenost, da bom na vrhuncu konec avgusta.”
