Blagovna menjava med Slovenijo in Nemčijo je lani prvič prebila magično mejo 10 milijard evrov in se ustavila pri 10,35 milijarde evrov, kar je 5,8 odstotka več kot leta 2015. To predstavlja več kot 20 odstotkov zunanjetrgovinske menjave, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Žiga Fišer iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice.
Vrednost nemških naložb na zbornici ocenjujejo na 2,87 milijarde evrov, medtem ko je po podatkih Banke Slovenije do konca 2015 iz Nemčije v Slovenijo prišlo nekaj več kot milijardo evrov naložb. Razlika je po Fišerjevih pojasnilih, ker je veliko nemških podjetij v Sloveniji prisotnih preko podružnic v Avstriji, kar je za centralno banko avstrijska naložba.
Položaj nemških podjetij je letos precej boljši kot lani, podjetja – letos jih je iz Slovenije sodelovalo nekaj več kot 100 – napovedujejo izboljšanje gospodarskega položaja in izvoznih aktivnosti.
Kot dobro je gospodarsko situacijo v Sloveniji letos ocenilo 53 odstotkov sodelujočih v anketi (lani 21 odstotkov), kot slabo pa štirje odstotki (lani 15 odstotkov). Zmanjšal se je delež tistih, ki so razmere ocenili kot zadovoljive, s 64 na 43 odstotkov.
Da je razvoj gospodarskih razmer boljši, jih je menilo 53 odstotkov (lani 36 odstotkov), slabši je bil za štiri odstotke (lani devet odstotkov) vprašanih, medtem ko jih je 43 odstotkov ocenilo, da je razvoj enak (lani je bilo takih 55 odstotkov).
Trenutne razmere so dobre za 82 odstotkov vprašanih (lani 55 odstotkov), zadovoljive pa za 18 odstotkov (lani 39 odstotkov). Medtem ko za podjetja letos trenutne razmere niso slabe, jih je lani to menilo šest odstotkov.
Da bo pričakovan poslovni položaj boljši, jih je ocenilo 59 odstotkov (lani 27 odstotkov), enak je za 37 odstotkov (lani 67 odstotkov) vprašanih, slabšega pa pričakuje štiri odstotke vprašanih (lani šest odstotkov).
Boljše so tudi napovedi izvoza. Višje ima 43 odstotkov vprašanih (lani 28 odstotkov), enake 52 odstotkov (lani 62 odstotkov), nižje pa pet odstotkov (lani 10 odstotkov).
Investicije ostajajo stabilne: 35 odstotkov jih napoveduje višje naložbe (lani 31 odstotkov), 51 odstotkov enake (lani 41 odstotkov), 14 odstotkov pa nižje (lani 28 odstotkov).
Slovenija ima dobre pogoje za raziskave in razvoj ter usposobljeno delovno silo, s tem sodi v sam vrh držav Srednje in Vzhodne Evrope, je pojasnila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. Šibka točka že nekaj let ostajajo fleksibilnost delovne zakonodaje, stroški dela ter davčni sistem in davčna bremena.
Slovenija je v zadnjem letu po njenih pojasnilih naredila spodbuden premik na področju predvidljivosti gospodarske politike in na kakovosti izobraževalnega sistema.
V primerjavi z državami Srednje in Vzhodne Evrope se je poslabšala razpoložljivost in kakovost lokalnih dobaviteljev, pri čemer gre razlog iskati predvsem v polni zasedenosti proizvodnje v predelovalni industriji v Sloveniji zaradi povečevanja izvoza, je še dejala Rantzenova.
Če je bila Slovenija med državami Srednje in Vzhodne Evrope lani za nemška podjetja po privlačnosti za investicije na petem mestu, se je letos povzpela na drugo, takoj za Češko – to je enako položaju iz leta 2011.
Slovenija je med državami Srednje in Vzhodne Evrope po več dejavnikih še vedno med najboljšimi državami, vendar jo tekmeci v regiji dohitevajo, pa je medtem opozoril namestnik nemškega veleposlanika Bernhard Hauer. Med slabostmi je izpostavil preveč birokracije in davčna bremena.
