Na rast vrednosti ESI v območju evra je vplivalo predvsem občutno izboljšanje razpoloženja v trgovini na drobno (za 2,4 točke), v gradbeništvu (za 2,1 točke), med potrošniki (za dve točki) in v predelovalni dejavnosti (za 1,7 točke). Nekoliko manj se je medtem vrednost ESI zvišala v storitvenih dejavnostih (za 0,6 točke).

Med največjimi gospodarstvi v evrskem območju se je vrednost ESI zvišala v obeh največjih, v Nemčiji za 2,4 točke in v Franciji za 2,2 točke, občutnejše je bilo tudi izboljšanje razpoloženja na Nizozemskem (za 1,6 točke), manj pa v Španiji (za 0,5 točke). V Italiji kot tretjem največjem evrskem gospodarstvu je medtem ostala nespremenjena.

V celotni EU se je razpoloženje najbolj izboljšalo v gradbeništvu (za tri točke), sledil je predelovalni sektor (za 1,9 točke), vrednost ESI za potrošnike se je zvišala za 1,1 točke, v trgovini na drobno pa za 0,6 točke. V storitvah je šla navzgor za vsega 0,2 točke.

Razlog za manjše izboljšanje razpoloženja, merjeno za celotno EU kot samo za območje evra, leži po pojasnilih Bruslja predvsem v dejstvu, da se je vrednost ESI v obeh največjih neevrskih gospodarstvih, v Veliki Britaniji in na Poljskem, okrepila le za 1,1 točke.

V Sloveniji se je vrednost ESI skladno z gibanji v celotnem evrskem območju junija opazneje dvignila. Zvišala se je za 2,8 točke na 112,9 točke, s čimer je izenačena najvišja letošnja vrednost. Najbolj se je razpoloženje izboljšalo v trgovini na drobno (za 19,5 točke) in v gradbenem sektorju (za 6,9 točke), v predelovalnem sektorju je šla vrednost ESI navzgor za 2,7 točke, med potrošniki za 1,2 točke in v storitvah za 0,6 točke.

Vrednost kazalnika poslovne klime (BCI), ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju, se je junija v območju evra prav tako zvišala, in sicer za 0,25 točke na 1,15 točke.