Grabar-Kitarovićeva je pojasnila, da tovrstna praksa v primeru haaških obsojencev doslej ni zaživela, za razliko od primerov po odločitvah hrvaškega pravosodja. V njenem uradu so neuradno za hrvaško tiskovno agencijo Hina pojasnili, da “tovrstna praksa predsednice ali predsednika države zaenkrat ni bila institucionalizirana po dosedanjih pravnomočnih odločitvah haaškega sodišča”.
Kot so dodali, odlikovanj niso odvzeli niti generalu HVO Tihomirju Blaškiću niti nekdanjem šefu HDZ BiH Dariju Kordiću, ki sta bila na haaškem sodišču obsojena zaradi vojnih zločinov v BiH. “Torej ne obstaja avtomatizem odvzema odlikovanj,” so dejali.
V hrvaškem pravilniku o odlikovanjih je zapisano, da bo državna komisija predlagala odvzem odlikovanj ali priznanj vsem osebam, ki so pravnomočno obsojene na najmanj tri leta zapora.
Hrvaška predsednica lahko v skladu s hrvaškim zakonom o odlikovanjih in priznanjih tudi sama odvzame odlikovanje, če nosilci odlikovanj ravnajo v nasprotju s hrvaškim pravnim redom ali moralnimi načeli. Pobudo za odvzem odlikovanj lahko sprožijo tudi sabor, vlada, ministrstva, hrvaška diplomatska predstavništva, politične stranke, verske skupnosti, združenja državljanov in tudi sami državljani.
Bivša hrvaška predsednika Stipe Mesić in Ivo Josipović sta odvzela vrsto odlikovanj in vojaških činov obsojencem za vojne zločine na hrvaških sodiščih, kot sta bila Mirko Norac in Branimir Glavaš, kot tudi obsojencema za kriminal, generalu Vladimirju Zagorcu in bivšemu premierju Ivu Sanaderju, a ne tudi Blaškiću in Kordiću, ki sta bila v Haagu obsojena na dolgoletne zaporne kazni leta 2004, ko je državo vodil Mesić.
Josipović je po prevzemu predsedniške dolžnosti leta 2010 pojasnil, da kot vrhovni poveljnik ni imel podlage za odvzem odlikovanj, ker Blaškić ni bil registriran kot vojak na Hrvaškem. Hrvaški mediji so ocenjevali, da ne Mesić ne Josipović nista odvzela odlikovanj Blaškiću, ker je podpiral njuni predsedniški kandidaturi.
Urednica hrvaškega uredništva regionalne televizije N1 Nataša Božić Šarić je prejela grožnje smrtjo po nedeljski oddaji, v kateri je v pogovoru s kolegicama novinarkama načela vprašanje odvzema odlikovanj Praljaku. To je bila le še ena v vrsti groženj politikom in novinarjem na Hrvaškem, ki so za Praljaka govorili, da je obsojeni vojni zločinec.
Hrvaška predsednica je danes v Bjelovarju še dejala, da je pri tovrstnih grožnjah komur koli, novinarjem ali državljanom, treba nujno posredovati.
Na novinarsko vprašanj, zakaj se v ponedeljek ni udeležila žalne slovesnosti za generalom Praljakom v Zagrebu, je odgovorila, da je “državo treba voditi razumno in ne s čustvi”.
