Čas okoli pomladanskega enakonočja je tako kot čas okoli jesenskega enakonočja ter najdaljšega in najkrajšega dneva v letu v kulturni dediščini zelo pomemben, na kar kažejo številne šege.

V obrtniških in delavskih krajih na Gorenjskem so še na začetku 20. stoletja po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci, pozneje pa z gorečo svečo. S tem so sporočili, da bodo odslej lahko dlje časa delali pri dnevni svetlobi. Med svetovnima vojnama so šego prevzeli otroci in po vodi začeli spuščati lesena ali papirna plovila z gorečimi svečami.

V predkrščanstvu so ob prelomnih trenutkih leta izvajali določena obredja z namenom, da bi preprečili kaos in vzpostavili red, je za STA povedal avtor knjige o gregorjevem Bojan Knific. Po njegovih besedah sta se v času pomladanskega enakonočja po slovanski mitologiji soočila bog stvarnik Perun in bog podzemlja Veles. “Simbolika ognja in vode prinaša prav to – ogenj gre v vodo, višja in spodnja moč se združita,” je pojasnil.

Ljudje so po njegovih besedah želeli z obredjem simbolično preprečiti kaos in vzpostaviti red.

Današnji 22. pozdrav pomladi s spuščanjem plovil v Tacnu bosta pripravila Turistično društvo Šmarna gora – Tacen in Turizem Ljubljana. V mraku bodo plovila, ki jih bodo prinesli sodelujoči, ocenili, pri čemer bodo upoštevali izvirnost. Plovila bodo po Savi začeli spuščati ob 18.30.

Otroci pa so barčice v soboto, na predvečer gregorjevega, spuščali v Tržiču, Kropi, Železnikih in pri gradu Strmol ter v Trnovem v Ljubljani.

God sv. Gregorja je bil po starem julijanskem koledarju prav na dan začetka pomladi. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. in je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.