Thunbergova, ki zavrača letalske polete, saj to škoduje podnebju, je ravno v torek prispela v Lizbono po tritedenski plovbi čez ocean iz ZDA. Sedaj je na poti proti Madridu, kjer se namerava udeležiti podnebne konference.

Mlada Švedinja si je alternativno Nobelovo nagrado prislužila za “spodbujanje in krepitev političnih zahtev za nujno ukrepanje glede podnebnih sprememb glede na znanstvena dejstva”, so sporočili organizatorji.

Guo pa je organizaciji prejšnji mesec sporočila, da se ne bo udeležila podelitve. Ob tem niso pojasnili razloga za odsotnost. Nekateri pretekli nagrajenci se niso udeležili podelitve zaradi prepovedi potovanja.

Kitajska odvetnica je prejela nagrado za svoje pionirsko in vztrajno delo pri zagotavljanju pravic žensk na Kitajskem, saj je tisočem žensk omogočila dostop do pravne pomoči.

Nagrado bosta danes osebno v roke v Stockholmu prejela borka za človekove pravice v Zahodni Sahari Aminatu Hajdar in vodja brazilskega združenja Hutukara Yanomami Davi Kopenawa, ki se bori za ohranitev amazonskega deževnega pragozda in pravice tamkajšnjih domorodnih ljudstev.

Hajdarjeva se več kot 30 let miroljubno zavzema za neodvisnost Zahodne Sahare, spornega ozemlja, ki ga od leta 1975 zahteva Maroko. Komisija je izpostavila njeno neomajno odločnost v iskanju pravic za ljudstvo Sahravi, kljub zaporu in mučenju.

Brazilski aktivist Davi Kopenawa in združenje Hutukara Yanomami sta bila skupaj nagrajena za pogumno odločenost za zaščito gozdov in biotske raznovrstnosti Amazonije ter dežel in kulture domorodnih ljudstev.

Alternativno Nobelovo nagrado je leta 1980 vzpostavil švedsko-nemški filantrop Jakob von Uexkull, potem ko švedska akademija, ki skrbi za podelitev Nobelovih nagrad, ni hotela vzpostaviti tudi nagrad za prizadevanja na področju zaščite okolja in mednarodnega razvoja. Nagrade so vredne milijon švedskih kron (okoli 95.000 evrov) in so namenjene spodbujanju nadaljevanja dela nagrajencev.

Med dosedanjimi prejemniki alternativne Nobelove nagrade sta med drugim ameriški žvižgač Edward Snowden (leta 2014), ki je razkril obseg ameriškega državnega nadzora in prisluškovanja, ter kongovski zdravnik Denis Mukwege, ki je lani za boj proti nasilju nad ženskami v konfliktih prejel tudi Nobelovo nagrado za mir.