Mrvičeva, ki je v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana vodja službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, je poudarila, da je cepljenje proti gripi priporočljivo vsem, ki so starejši od pol leta. Posebej priporočljivo pa je za tiste, pri katerih lahko bolezen poteka huje. To so otroci, mlajši od dveh let, starostniki in kronični bolniki.

“Pri zdravih odraslih osebah ponavadi gripa mine kot prehladno obolenje, imamo pa resne zaplete pri popolnoma zdravih ljudeh srednje življenjske dobe, ki včasih potrebujejo tudi zdravljenje v bolnišnicah, intenzivno zdravljenje, lahko tudi umrejo,” je pojasnila Mrvičeva.

Pri nosečnicah svetujejo cepljenje tako proti covidu-19 kot proti gripi, saj lahko gripa v nosečnosti škoduje tako nosečnici kot plodu. “Cepljenje je priporočljivo v vseh obdobjih nosečnosti,” je dodala.

Cepljenje proti gripi in proti covidu-19 se lahko opravi sočasno, na isti dan. Možni neželeni stranski učinki so podobni blagemu prebolevanju gripe, to je povišana temperatura, bolečina v mišicah, glavobol, kar pa izzveni v dnevu ali dveh. Običajen stranki učinek pa je zatrdlina in bolečina na mestu cepljenja.

Zaščita se vzpostavi v 14 dni po cepljenju. Tako je najbolje, da se posamezniki cepijo pred začetkom sezone, lahko pa tudi čez celotno zimo. Pri zdravi populaciji zaščita traja od štiri do pet mesecev, pri starejših tudi pol leta.

Proti gripi cepijo tudi v UKC Ljubljana, cepljenje pa je namenjeno tako zaposlenim kot splošni populaciji. V prvih dneh cepljenja so tam cepili nekaj sto ljudi, večinoma so bili njihovi zaposleni. Večji naval na cepljenje pričakujejo v prihodnjem tednu in po praznikih, je dodala Mrvičeva.

Sicer pa je UKC glede tega, koliko zaposlenih so uspeli spodbuditi k odločitvi za cepljenje proti gripi, zgodba o uspehu. V nekaj letih so uspeli precepljenost zaposlenih dvigniti z nekaj odstotkov na več kot 30 odstotkov, med zdravniki se cepi tudi več kot 70 odstotkov. “To je za slovenske razmere izredno veliko. Upamo, da bo tako tudi letos,” je dejala Mrvičeva.

Opozarja namreč, da bo letošnja sezona gripe ravno tako huda kot pred začetkom epidemije covida-19, če ne še hujša. Na Hrvaškem je denimo že 140 potrjenih primerov gripe.

V prejšnji sezoni v Sloveniji ni bilo zabeleženega niti enega primera gripe, tudi sicer je bil obseg kroženja virusnih okužb dihal bistveno manjši kot običajno. Vzrok je najverjetneje v splošnih omejitvenih ukrepih, ki so veljali v državi za preprečitev širjenja covida-19.

To sezono utegne biti drugače. Pediatrični oddelki v bolnišnicah po državi so že kakšen mesec polni zaradi virusnih obolenj, zlasti zaradi respiratornega sincicijskega virusa (RSV). Po podatkih NIJZ RSV potrdijo pri petini analiziranih vzorcev.