ZDA se po mnenju političnega analitika vračajo na eno temeljnih izhodišč svoje zunanje politike – na Bližnjem vzhodu sta njena strateška partnerja Izrael in Savdska Arabija. To pomeni, da so se ZDA v sunitsko-šiitskem sporu izrazito postavile na sunitsko stran, medtem ko Iran v regiji znova postaja ameriški sovražnik – stališče, ki se je pod administracijo Baracka Obame omililo.
Drugi poudarek Trumpove prve poti v tujino pa je po Grošljevih besedah ta, da Evropa zanj ni strateško prioritetno področje. “Izjava Merklove, da se Evropa ne more več zanesti na zavezništvo tako z Veliko Britanijo kot ZDA, pomeni globok in ogromen premik v nemški zunanji in varnostni politiki,” je ocenil.
Kot je dejal, se je treba zavedati, da je nemška politika v preteklosti kljub določenim razhajanjem močno temeljila na tesnem zavezništvu z ZDA, medtem ko trenutno stanje pomeni “strateško spremembo, ki bo imelo globoke posledice ne samo za Evropo, ampak tudi za svet”.
Nemška politika – tako zunanja, varnostna kot evropska – bo v naslednjem mandatu Merklove, ki je zelo verjeten, bistveno drugačna, pričakuje Grošelj. Nemčija se je odločila, da bo igrala odprto, interesno politiko in da bo svoje interese še vedno uresničevala skozi evropsko perspektivo, bo pa pri tem poslej veliko bolj neposredna in odkrita kot doslej, ocenjuje. “To pomeni spremembe znotraj EU in v odnosu EU do drugih igralcev,” je dejal.
Gre za priznanje, da EU in ZDA nimata več samo skupnih in podobnih interesov, ampak različne, kar je po njegovih besedah nekaj novega. “Nemčija razmišlja vedno bolj v kontekstu, da ZDA in Evropa niso samo partnerji, ampak vse bolj tudi odkriti konkurenti.”
Izpostavlja, da se je izhodišče ameriške politike spremenilo – to vedno bolj postaja klasični ameriški realizem iz 50. let, ki temelji na ozkem razumevanju ameriških nacionalnih interesov.
Pri tem lahko po njegovih besedah pride tudi do trgovinskih konfliktov, saj Evropa na drugi strani, zlasti Nemčija, zagovarja prav nasprotno – njeno izhodišče so prosta trgovina, prost pretok blaga in storitev ter odpiranje trgov. Gre za ideje liberalizma, ki se kažejo tudi na področju vrednot, kot so človekove pravice in vladavina prava, medtem ko je pri ZDA glavni dejavnik moč, je poudaril.
“Ni presenetljivo, da želi Trump okrepiti investicije v vojaško moč, ker v tem vidi glavni element zunanje politike, Evropa pa zgolj enega pomožnih,” je ocenil. Obenem pa je napovedal, da se bo to spremenilo, sploh v luči krepitve vojaških zmogljivosti Nemčije, ki meni, da bi te morala v določeni meri imeti tudi Evropa.
Kot izrazito težnjo Trumpa Grošelj izpostavlja tudi željo, da bi dosegel kompromis z Rusijo, kar kaže, da njegova administracija verjame v določen “dogovor med velikimi in v oblikovanje interesnih sfer v svetu”.
Sprememb v ameriški politiki nekateri evropski politiki po njegovih besedah sploh še niso dojeli, kar pa ne velja za “dva ključna človeka v Evropi” – poleg Merklove še francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Tudi stisk roke med Macronom in Trumpom, ki je bil v zadnjih dneh deležen veliko pozornosti, je po Grošljevem mnenju eden od simbolov, ki kažejo, “da se v ozadju politike nekaj dogaja”.
“Imamo francosko-nemški tandem, ki podobno razmišlja, podobno dojema svet. Os, ki se oblikuje, pa vse preostale članice EU spreminja v neke satelite, ki se bodo morali odločiti,” je dejal in dodal, da bo to imelo posledice tudi za Slovenijo. Pričakuje, da bodo v prihodnosti mnoge države v Evropi močno razpete med ZDA in Nemčijo, pri čemer bodo “na površje priplavali vsi prastrahovi pred Nemci”.
