Sodišče ga ni spoznalo za krivega samo za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH (Foča, Ključ, Kotor Varoš, Prijedor, Sanski Most in Vlasenica) leta 1992, saj je ugotovilo, da tam storjeni zločini niso pomenili genocid, temveč vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Spoznalo ga je za krivega za genocid v Srebrenici, pregon, iztrebljanje, umore, deportacije in nečloveško ravnanje kot zločinov proti človečnosti ter umore, teror, nezakonite napade na civiliste in zajetje mednarodnih opazovalcev in pripadnikov sil ZN Unproforja za talce kot vojnih zločinov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995.
Predsedujoči sodnemu senatu, sodnik Alphons Orie je ob izreku sodbe poudaril, da so se za najvišjo, dosmrtno kazen, ki jo je zahtevalo tožilstvo, odločili zaradi teže zločinov, saj gre za “najbolj gnusne zločine, ki jih pozna človeštvo in vključujejo genocid in iztrebljanje kot zločina proti človečnosti”.
Večkrat je izpostavil, da brez Mladića, ki je bil načelnik generalštaba vojske bosanskih Srbov od 12. maja 1992 do 8. novembra 1996, očitani zločini “ne bi bili izvršeni, kot so bili”.
Glavni haaški tožilec Serge Brammertz je sodbo označil kot prelomnico v zgodovini sodišča in za mednarodno pravo. “Mladić je bil med prvimi, ki ga je obtožilo haaško sodišče in zadnji, ki ga je obsodilo,” je dejal novinarjem. Meni, da je sodba upravičila odločitev VS ZN leta 1993 za ustanovitev haaškega sodišča, ki bo sicer konec leta zaprlo vrata. VS ZN ga je ustanovil “za zagotovitev miru preko prava, da bi odgovarjali za zločine najbolj odgovorni voditelji”. Odločno je zavrnil še trditve, da gre za sodbo srbskemu narodu. “Mladićeva krivda je samo njegova,” je poudaril po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Mladić je sprva izrek sodbe spremljal v sodni dvorani, po 45 minutah pa je obramba prosila za premor, češ da mora obtoženi na stranišče. Nato je bila obravnava prekinjena več kot pol ure, po vrnitvi v sodno dvorano pa je Mladić začel kričati, da je vse laž, zato ga je dal sodnik odstraniti iz dvorane. Izrek je nato spremljal v posebni sobi. Imel naj bi povišan krvni pritisk.
Obramba je pred začetkom obravnave vložila izjavo, v kateri so zapisali, da je Mladić, ki je prestal tri možganske kapi, navkljub nasvetu zdravnikov vztrajal, da bo navzoč na izreku sodbe. Obramba je sicer zanj zahtevala oprostilno sodbo. Mladićev sin Darko je že napovedal pritožbo. Prizivni postopek bo potekal na mednarodnem rezidualnem mehanizmu, ki naj bi dokončal delo haaškega sodišča.
Sodišče je potrdilo, da je bil v Srebrenici storjen genocid, ko je od julija do oktobra 1995 vojska bosanskih Srbov sistematično pobila več kot 8000 bošnjaških moških in dečkov. Mladić je kot poveljnik vojske, kot nadrejeni, načrtoval, sprožal, ukazal in pomagal pri teh zločinih. “Brez njega zločini ne bi bili izvršeni, kot so bili,” je ponovil Orie.
Glede drugih občin na zahodu BiH je presodilo, da je vojska Republike srbske izvajala umore, ki pomenijo zločine proti človečnosti in vojne zločine, ne pa genocid. Pred napadi na nesrbske vasi, med njimi in po njih so mnoge civiliste ubili. Kot primer iztrebljanja je Orie navedel taborišče v Keratermu, ko so leta 1992 v eni noči z avtomatskim orožjem ubili med 190 in 220 ujetnikov. Mnoge žrtve so bile nezakonito v ujetništvu in so jih mučili ter pretepali. Mnoge ujetnike so silili v ponižujoče spolne odnose, številne ženske, med njimi celo 12-letne deklice, so posiljevali, je izpostavil Orie.
Sodišče je Mladića spoznalo tudi krivega za obleganje Sarajeva, ki je bilo najdaljše obleganje kakega mesta v sodobni zgodovini, ko so srbske granate in ostrostrelci od 5. aprila 1992 do 29. februarja 1996 ubili skoraj 12.000 ljudi. Sodniki so ugotovili, da so bili prebivalci Sarajeva sistematično in nediskriminatorno tarče napadov in terorja vojske bosanskih Srbov.
Mladić je kot poveljnik vojske pomembno prispeval k obleganju, tudi s poveljevanjem več operacijam, ukazom o prekinitvi humanitarne pomoči prebivalcem septembra 1995, pridobivanjem pomoči od JLA med obleganjem, sodelovanjem pri političnih odločitvah, zavajanjem mednarodne skupnosti z napačnimi informacijami. Osebno je tudi vodil obstreljevanje Sarajeva 28. maja 1992.
Sodišče je presodilo tudi, da je pomembno prispeval in da je bil tesno vpleten v zajetje več kot 377 opazovalcev ZN in modrih čelad kot talcev od maja do junija 1995. Z njihovim zajetjem je hotela vojska bosanskih Srbov preprečiti nadaljnje letalske napade Nata na njihove vojaške cilje.
Sodišče je presodilo, da so bili zločini storjeni v okviru štirih skupnih zločinskih načrtov. Cilj prvega je bil pregnati bošnjaško in hrvaško prebivalstvo z določenih območij BiH, drugega teroriziranje civilnega prebivalstva v Sarajevu, tretjega genocid v Srebrenici ter četrtega zajetja talcev.
Kot udeležence v vseh teh zločinskih načrtih so navedli politične in vojaške voditelje bosanskih Srbov, ne pa tudi visokih predstavnikov Srbije, ki so bili navedeni v obtožnici (med drugim Slobodan Milošević), izpostavlja hrvaška tiskovna agencija Hina. V vsakem od teh načrtov in pri izvedbi zločinov je bila vloga Mladića odločilna, je še presodilo sodišče.
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prvo obtožnico proti Mladiću vložilo 25. julija 1995 skupaj z obtožnico za političnega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Od takrat je bil na begu, sodišče pa je obtožnici oktobra 2003 ločilo in jo večkrat spremenilo, nazadnje decembra 2011.
Prijeli so ga 26. maja 2011 v Lazarevcu v Srbiji po 16 letih skrivanja. Sojenje je trajalo od 16. maja 2012 do 15. decembra lani.
Karadžića, ki je bil ob Mladiću glavni odgovorni za genocid v Srebrenici in druge vojne zločine med vojno v BiH, je marca lani haaško sodišče obsodilo na 40 let zapora. Tudi njega so spoznali za krivega v 10 od 11 točk obtožnice, prav tako ne za genocid v več občinah na zahodu BiH.
