Državno pravobranilstvo je pristalo na pobudo murskosoboškega odvetnika Danila Harija, da naj Slovenija pravnim naslednikom Ferdinanda Lindvaya Hartnerja za celotno zaplenjeno premoženje izplača ustrezno odškodnino. Hari je zastopal interese Elizabete Wurth, 92-letne Hartnerjeve hčere. »Republika Slovenija je predlagateljičinemu odvetniku že sporočila, da soglaša s predlogom, da zaplenjeno premoženje vrne v obliki odškodnine z izročitvijo obveznic Republike Slovenije. Ker predlagateljica želi razčistiti še nekatere nejasnosti, njen dokončni odgovor oziroma opredelitev še pričakujemo,« je na naše poizvedovanje odgovarila Ines Lampič z državnega pravobranilstva. Odvetnik Wurthove pa je k temu pojasnil, da so nejasnosti že razčistili, vendar je vseeno težko napovedati, kdaj bo sodišče - obe stranki postopka bosta o svojih stališčih seznanili sodišče - izračunalo odškodnino. Predvideva sicer, da bo predvidoma v mesecu dni izračunana ustrezna odškodnina. Sodišče se bo pri izračunu oprlo na denacionalizacijsko zakonodajo. Hari je še zavrnil možnost, da bi se srečali ali vsaj govorili z Wurthovo, kajti "morate razumeti, da bo moja varovanka novembra dopolnila 92 let, in je vse skupaj za njo precej naporno." Ferdinand Lindvay Hartner je bil v drugi svetovni vojni medvojni župan Murske Sobote in so mu po vojni zaradi sodelovanja z okupatorjem zaplenili ogromno premoženja, v katerega so spadali tudi grad pri Gradu na Goričkem, razkošna vila v Murski Soboti in okoli 460 hektarjev njiv in gozdov, predvsem na območju goričkih občin Grad, Kuzma, Rogašovci in Cankova. Hartner je sicer v začetku marca 1945 pobegnil v Avstrijo in kasneje v Argentino, v kateri je živel do svoje smrti oktobra 1975. Vrhovno sodišče pa je nedavno potrdilo sklep višjega sodišča, da je predlog Hartnerjeve hčerke za vračilo premoženja upravičen in tako končalo mletje sodnih mlinov. Dediči so boj za vračilo premoženja oziroma denacionalizacijski postopek sprožili že v devetdesetih letih, vendar neuspešno. N