“Ne, nisem bil siva eminenca NLB. Ne vem, ali je to kvalifikacija ali diskvalifikacija, že na prvi komisiji pa sem povedal, da leta 2007 še nisem imel sivih las. Ne počutim se kot eminenca. Res pa je, da sem v tem obdobju deloval na področju finančnih trgov, bil sem tudi predsednik odbora za upravljanje bilance banke, kjer se med drugim določata cenovna politika in struktura virov in naložb. In res je tudi, da sem svoje mnenje velikokrat povedal zelo jasno in nedvoumno,” je bančnik Andrej Hazabent vztrajal, da ni eminenca NLB. Pred bančno preiskovalno komisijo v državnem zboru je prvi pričal o dogajanjih v NLB. Preverjal je boniteto, v vsebino se ni spuščal Iz NKBM – predsednik komisije Anže Logar ga je spomnil na afero Satex, a je menil, da banki ni pustila zajetne finančne škode – je Hazabent novembra 1999 prišel v NLB. In bil član njene uprave od sredine leta 2002 do julija 2007. Delal je pod taktirko tako Marka Voljča kot Marjana Kramerja, osebno pa je bil odgovoren izključno za področje finančnih trgov. Od leta 2011 je upokojenec. Pred bančno preiskovalno komisijo, ki se je po zaslišanjih vpletenih v Probanki in Faktor banki zdaj lotila ugotavljanja zlorab v naši največji banki NLB, je v poltretji uri pričanja trdil, da je pri postopkih odobravanja posojil spoštoval dobre bančne prakse. Zakaj je odstopil iz nadzornega sveta Abanke po le petih mesecih, morda zato, ker je Banka Slovenije ugotovila, da ni primeren za članstvo v njem, ni želel odgovoriti. Kot namestnik predsednika kreditnega odbora, kar je Hazabent kot član uprave po funkciji bil, ni odločal o kreditih, te sta predlagala ali odsvetovala oddelek za tveganje in komerciala. V njihovo vsebino se ni spuščal, vsak teden jih je bilo na odboru od 50 do 70. Njegova dolžnost je bila, da ugotovi, ali ima podjetje ustrezno boniteto in kakšno komercialno obrazložitev projekta je pripravilo. “Če je bil posel korekten, zavarovanja primerna, sem glasoval za,” je rekel Hazabent, sicer je verjel tistemu, kar so drug
