Šestmesečni pilotski projekt so začeli izvajati 15. novembra, v tem obdobju pa je mariborska baza helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) prejela 94 zahtev za aktivacijo helikopterja. Dejansko opravljenih je bilo 69 intervencij, medtem ko ostale niso mogle biti izvedene zaradi neprimernih vremenskih razmer za polet helikopterja.

“Glede na pretekle izkušnje ocenjujemo, da se bo v prihodnjih mesecih zaradi ugodnejših vremenskih razmer število intervencij povečalo. Končno odločitev glede nadaljnjega delovanja baze HNMP Maribor bo sprejela vlada, mnenje stroke pa je, da je bila vzpostavitev baze v Mariboru upravičena in bi se morala dejavnost nadaljevati,” so za STA pojasnili na ministrstvu za zdravje in ministrstvu za notranje zadeve.

V tem tednu je bil podpisan aneks k najemni pogodbi z Aerodromom Maribor, ki velja do 31. decembra 2017. “Upam, da bo pogodba podaljšana tudi za nedoločen čas. Mislim, da je nudenje medicinske pomoči s pomočjo helikopterske enote za to regijo, ki je relativno velika, potrebno in jo izenačuje z ostalimi deli Slovenije, ki to že imajo,” je za STA povedal direktor Aerodroma Maribor Ladislav Brolih.

Tudi v mariborskem zdravstvenem domu si želijo, da bi se baza ohranila tudi v prihodnje. Po besedah predstojnika enote nujne medicinske pomoči v zdravstvenem domu Štefana Mallyja jim je baza močno olajšala dostop do bolnikov, še posebej v odročnejših predelih, ki so jih prej lahko dosegli le z reševalnimi vozili ali pa so morali za pomoč prositi gorsko reševalno službo.

Plovila za helikoptersko nujno medicinsko pomoč tako v Mariboru kot na Brniku nudi policija oz. njena Letalska policijska enota (LPE), ki ima skupno v ta namen le tri helikopterje.

Ocenjena vrednost delovanja baze na letni ravni je bila ob zagonu projekta 1,5 milijona evrov. Policija naj bi pokrivala stroške helikopterja, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa zdravstvene storitve in pripravljenost ekip.