Ugotovitve temeljijo na študijah iz okoljskega poročila za državni prostorski načrt za hidroelektrarno Hrastje-Mota v poglavju o podzemnih vodah, ugotavljajo v javnem podjetju Vodovod sistema B. Zato so od ministrstva za okolje in prostor zahtevali, da jih kot stranko v postopku vključijo vključijo v vse postopke, povezane z gradnjo elektrarn, je na pohodu povedal tehnični vodja podjetja Boštjan Zver.
“Iz okoljskega poročila izhaja, da bi se ob zgraditvi prve elektrarne podtalnica na desnem bregu znižala do enega metra, na levem pa do 75 centimetrov. Na območju črpališča Krog bi se podzemne vode znižale do 60 centimetrov. Nad jezom bi se podtalnica zvišala, zaradi česar se lahko spremeni kemijska in bakteriološka sestava vode, saj prihaja do izpiranja in transporta ostankov in hranil iz tal in njihovega prenosa po vodonosniku in drenažah. Zaradi dviga podzemne vode pa bo kot posledica zajezitev koncentracija onesnaževalcev v podzemni vodi močneje narasla, piše v študiji,” je bojazen podjetja predstavil Zver.
Ob tem je dodal, da je črpališče Krog v neposredni bližini Mure najpomembnejši in najkakovostnejši vodni vir sistema B pomurskega vodovoda, ki zagotavlja pitno vodo za 46.000 prebivalcem v 12 občinah Prekmurja, z dograditvijo druge etape sistema pa bo oskrboval 57.000 prebivalcev. Če bi predvidevanja držala, bi načrpali dva milijona kubičnih metrov manj vode, to pa bi pomenilo, da prebivalcev ne bi mogli zadovoljivo oskrbovati z vodo.
Tradicionalni pohod ob svetovnem dnevu mokrišč ob Muri izmenično poteka ob meji v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Letos so pohodniki hodili prav tam, kjer je načrtovana gradnja prve elektrarne, pohoda pa se je udeležilo več 100 ljudi.
Med njimi je bil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Povedal je, da poskušajo Pomurcem iz Ljubljene in Maribora vsiliti elektrarne. “Zavedamo se, da potrebujemo prostor za ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, ki omogoča, da se ohranijo tudi prostori, ki napajajo podtalnico, vendar se tak prostor ne imenuje hidroelektrarna, ampak mokrišče. Zato sem tukaj, da podprem napore za ohranitev mokrišč,” je poudaril Židan.
Predsednik Zveze društev Moja Mura Samo Tuš je opozoril, da je zdaj vsem jasno, da pri nasprotovanju elektrarnam na Muri ne gre za komarje in ribice, kot je pogosto slišati, ampak za ogrožanje pitne vode za občane.
Stanka Dešnik, predstavnica Tabriha, je spomnila, da so mokrišča najbolj raznoživ življenjski prostor, ki uravnava vodni krog – kroženje vode in s tem naše podnebje. V mokriščih, v vodi, v tleh in nad tlemi, živi veliko rastlinskih in živalskih vrst, mikro- in makrorganizmov, ki skrbijo za čiščenje padavinske, poplavne in tudi odpadne vode.
Arno Mohl iz Svetovne organizacije za varstvo narave (WWF) je podprl prizadevanja za ohranitev Mure in pozval slovensko vlado, naj upošteva želje prebivalcev ob reki in jim prepusti, da sami odločajo o razvoju. Hidroelektrarne namreč niso čista in zelena energija, saj puščajo preveč posledic. Dokaz za to so po njegovem elektrarne na Muri v Avstriji.
Župan soboške občine Aleksander Jevšek pa je povedal, da so pridobili 400.000 evrov za ureditev prostora okrog broda. To ne bo projekt, ki bi temeljil na komercialnih idejah, ampak bo prijazen naravi in ljudem, je zatrdil.
Pohod so organizirali Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih, mednarodni odbor Naša Mura-Unsere Mur, Zveza društev Moja Mura, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), kampanja Rešimo Muro, Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in drugi.
