TIMOTEJ MILANOV Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS) je skupaj z organizacijo WWF Adria včeraj na Ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti uredbe o koncesiji za rabo vode reke Mure med Sladkim Vrhom in Veržejem za proizvodnjo električne energije. Pobudi se pridružuje še koalicija 40 nevladnih organizacij. Koncesijo je vlada leta 2005 podelila Dravskim elektrarnam Maribor (DEM), ki želijo na Muri zgraditi osem hidroelektrarn. Za študijo vplivov na okolje in razpis Kot izpostavljajo v omenjenih nevladnih organizacijah, bi morala biti pred podelitvijo koncesije izvedena študija vplivov na okolje. Pobudniki še izpostavljajo, da je vlada koncesijo podelila brez javnega razpisa, ki po njihovih besedah ni potreben le, če gre za podaljšanje ali povečanje obsega že obstoječe koncesije. V ta namen so po njihovem mnenju leta 2005 Dravske elektrarne kupile malo hidroelektrarno Ceršak in s tem dobile koncesijo za rabo Mure tudi v primeru gradnje osmih velikih hidroelektrarn. Sami menijo, da bi moral biti izveden nov razpis in izdana nova koncesija. Prva od osmih načrtovanih hidroelektrarn bi bila zgrajena pri naselju Hrastje-Mota v radenski občini, sledile bi še elektrarne v Sladkem Vrhu, Cmureku, Konjišču, Apačah, Gornji Radgoni, Radencih in Veržeju. Izginilo naj bi 19 vrst rib "Uredba je bila takrat sprejeta precej tiho, verjetno se je ob vstopanju v Evropsko unijo Slovenija prestrašila, da ji bodo koncesije pobrali tujci," meni Tomaž Petrovič, ki pojasnjuje, da uredba predstavlja pravno podlago za aktivnosti glede gradnje elektrarn, ki se danes nadaljujejo s sprejemanjem državnega prostorskega načrta za gradnjo elektrarne Hrastje-Mota. Petrovič še opozarja, da se dela presoja vplivov na okolje samo za eno elektrarno, kar pomeni drobitev projektov oziroma tako imenovani "salami slicing" z namenom, da bi zakrili vpliv celotnega projekta na okolje. Kot opozarjajo, živi v porečju Mure 51 od 76 domorodnih vrst rib, 19 vrst rib pa bi po njihove