To je izbira med pozitivno Ameriko, ki gre naprej skupaj v boljše čase z njo na čelu, in Ameriko, ki gre polna jeze in delitev v temo na čelu s Trumpom. “Amerika je velika, ker je dobra,” je napadla osrednje geslo Trumpove kampanje “Naredimo Ameriko spet veliko”.
Večina nepristranskih analitikov je govor opredelila kot najboljšega v njeni dolgi politični karieri. Čeprav ni bil tako retorično močan kot govori njenega moža Billa Clintona ali predsednika ZDA Baracka Obame, pa je na razločen in občasno, ko je omenjala republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, na šaljiv način pokrila vsa glavna vprašanja.
O sebi je dejala, da je “delovni konj” ne pa “konj za razstavo” in je boljša na delu, kot pa na odru. Sredi govora je spomnila, da se piše zgodovina s prvo predsedniško kandidatko katere od glavnih ameriških strank in v dvorani Wells Fargo je bilo videti veliko objokanih ženskih obrazov.
Poslušalce je ganila z zgodbo o svoji mami, ki sta jo starša zapustila kot mlado dekle s kuponi za hrano in se je morala sama preživljati. Mati jo je naučila, da se je potrebno boriti zase, predvsem pa za druge ljudi in se zoperstavljati nasilnežem ter nikoli popustiti.
Konservativni analitiki so razočarani, ker ni govorila, kako bo zmanjšala nacionalni dolg, vendar to ni prioriteta demokratske stranke, ki je še vedno sredi procesa celjenja ran po strankarskih volitvah, kar se je videlo tudi v dvorani.
Neutolažljivi navijači Bernarda Sandersa so držali v zrak napise “Wikileaks”, nekaj jih je z zalepljenimi usti odšlo iz dvorane, drugi pa so skušali prekiniti govor z vzkliki, vendar jih je množica zadušila z vzkliki: “Hillary, Hillary”.
Skozi govor je poudarjala, da bodo probleme reševali skupaj, medtem ko je Trump v Clevelandu govoril o tem, kako bo vse uredil sam. Po njenih besedah bi se morali Američani takih izjav bati.
Tako kot je Bill Clinton leta 1992 razjezil republikance, ker je pomaknil demokratsko stranko v sredino, tako je njegova soproga, ki ga je z odra imenovala “moj vrhovni razlagalec”, iz demokratske stranke naredila domoljubno stranko, s čimer so se doslej ponašali republikanci.
Ti imajo tokrat predsedniškega kandidata, ki se ga sami bojijo zaradi nepredvidljivosti in Clintonova je na to karto igrala pogosto. Po njenih besedah Trumpu ne gre zaupati, ker ne plačuje računov in proizvaja stvari na tujem, ko govori o ustvarjanju delovnih mest doma. Naštela je, kje vse kaj proizvaja, pri čemer slovenskega kristala ni omenila.
Najbolj zastrašujoča pa je po njenih besedah misel na Trumpa, ki ga spravi ob pamet najmanjša žalitev ali kritika, z dostopom do jedrskega orožja. Možicljem, ki jih vodi strah, menda ne gre zaupati. Tudi sama ni mogla verjeti, da lahko človek, ki ženskam pravi prasice, kandidira za predsednika ZDA.
“Trump pravi, da ve več o Islamski državi kot generali. Ne Donald, ne veš več,” je dejala in Američane pozvala, naj ne zaupajo nekomu, ki govori, da je Amerika ali njena vojska šibka.
Svojim nasprotnikom je sporočila, da razume njihovo jezo in jih sliši. Za razliko od Trumpovega govora, ki je trajal čez “70 čudnih minut”, je Clintonova začela naštevati ukrepe, ki jih bo sprejela na položaju.
Najprej bo to največja investicija v dobro plačana delovna mesta po drugi svetovni vojni, kar bodo plačale velike korporacije, ki selijo delovna mesta na tuje in banke, ki bodo morale več posojati, predvsem pa jim bo onemogočila ponovno skorajšnje uničenje finančnega sistema.
Imenovala bo vrhovne sodnike, ki bodo širili volilno pravico in ščitili pravico žensk do splava, priseljencev ne bo metala čez mejo, borila se bo za višje plače in sodelovala s Sandersom pri odpravi študentskega dolga.
Sandersu se je zahvalila za kampanjo, ki je vnesla veliko energije, in njegove privržence pozvala, naj se ji pridružijo v boju. Orožja Američanom ne bo jemala, ampak bo poskrbela, da ne bodo umirali z orožjem nekoga, ki ga ne bi smel imeti.
Clintonovo je s svojim govorom napovedala hči Chelsea, ki jo je opisala kot sicer netipično babico, ampak tako, ki še vedno razvaja vnukinjo in zanjo vedno najde čas. Chelsea je med drugim ponovila to, kar so pred njo povedali drugi, namreč da se njena mama nikoli ne vda in se poglobi v vprašanja ter išče rešitve. “Zanjo je javna služba predvsem služenje,” je dejala.
Plašč stranke nacionalne varnosti in patriotizma so demokratom in Clintonovi nadevali med drugim upokojeni general John Allen, ki je napadel Trumpa, ker zagovarja mučenje in spreminja mednarodne odnose v poslovne transakcije. Pevka Katy Perry je mlade pozvala, naj volijo, da bodo šteli vsaj toliko kot orožarski lobi.
Močan nastop je imel priseljenec iz Združenih arabskih emiratov Khizr Khan, katerega sin je bil stotnik v kopenskih silah ameriške vojske in je padel v Iraku. Khan je obsodil Trumpovo idejo o prepovedi vstopa muslimanom v ZDA in ga vprašal, ali je kdaj prebral ustavo. Če ni, mu jo bo z veseljem posodil.
Dvorano je navdušil nekdanji uslužbenec Bele hiše pri predsedniku Ronaldu Reaganu Doug Elmets, ki je dejal, da bo letos prvič volil za demokrate zaradi Trumpa. “Poznal sem Reagana. Delal sem za Reagana. Trump, ti nisi noben Reagan,” je dejal Elmets v priredbi nesmrtnega izreka podpredsedniškega kandidata demokratov Lloyda Bentsena leta 1988 republikanskemu nasprotniku Danu Quaylu, ki se je želel primerjati z Johnom F. Kennedyjem.
