“Žal mi je, da nismo dobili teh volitev,” je v svojem nagovoru dejala demokratska kandidatka za predsednika ZDA Hillary Clinton in poraz označila kot “boleč in bo še dolgo bolel”. Žal ji je zaradi skupnih vrednost in vizij, ki jih ima skupaj s podporniki. Ob tem je izrazila upanje, da bo republikanec Donald Trump uspešen predsednik za vse Američane. Je pa Trumpu čestitala in mu ponudila roko sodelovanja. “Donald Trump bo naš predsednik. Dolžni smo biti odprti do njega in mu dati priložnost, da vodi,” je dejala. Volitve pokazale so po njenem pokazale, da so ZDA “bolj razdeljene, kot so mislili”, a poudarila: “Še vedno verjamem v Ameriko in vedno bom. Če verjamete tudi vi, morate sprejeti ta rezultat in gledati v prihodnost.” Ob tem se je obrnila na deklice, ki jo gledajo, in jih pozvala, “naj nikoli ne dvomijo v to, da so vredne in močne ter da si zaslužijo vse priložnosti in možnosti na svetu”. Hillary Clinton sicer velja za hladno, ambiciozno, nepopustljivo karieristko, ki je pripravljena iti preko trupel do konca. Pripravljena spregledati soprogove skoke čez plot. To je Hillary Clinton, ki je do danes sanjala, da bo postala predsednica Združenih držav Amerike. Prva ženska, ki bi vodila najmočnejšo državo na svetu. Sanje so se ji sesule v prah. In vprašanje je, ali bo na naslednjih volitvah, ko bo stara 72 let, še poskušala. Ambicioznosti ji sicer verjetno ne bo zmanjkalo, podpora pa bi bila vprašljiva.. Hillary Diane Rodham Clinton se je rodila 26. oktobra leta 1947 v Chicagu zasebnemu podjetniku Hughu Rodhamu in Dorothy Howell. Starši so ji že umrli, oče leta 1993, mati pa leta 2011. S politiko in politiki se je srečala že pri 13 letih, njen oče je bil republikanec in goreč antikomunist in tudi sama je bila sprva privržena desničarskim idejam, mati pa ji je vcepila občutek za socialno pravičnost. Še mladoletna je po rojstnem mestu zbirala glasove za Richarda Nixona, leta 1964 pa je bila aktivna v kampanji Barryja Goldwaterja, ki je takrat močno izgubil proti demo
