Hillary Clinton je na koncu nacionalne konvencije demokratov v Philadelphii, oblečena v belo, “s ponižnostjo, odločnostjo in neomejenim zaupanjem v ameriško obljubo” sprejela predsedniško nominacijo stranke in povedala Američanom, da je izbira, s katero se bodo 8. novembra soočili na voliščih, jasna. To je izbira med pozitivno Ameriko, ki gre naprej skupaj v boljše čase z njo na čelu, in Ameriko, ki gre polna jeze in delitev v temo na čelu s Trumpom. “Amerika je velika, ker je dobra,” je napadla osrednje geslo Trumpove kampanje “Naredimo Ameriko spet veliko”. Večina nepristranskih analitikov je govor opredelila kot najboljšega v njeni dolgi politični karieri. Čeprav ni bil tako retorično močan kot govori njenega moža Billa Clintona ali predsednika ZDA Baracka Obame, pa je na razločen in občasno, ko je omenjala republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, na šaljiv način pokrila vsa glavna vprašanja. O sebi je dejala, da je “delovni konj” ne pa “konj za razstavo” in je boljša na delu, kot pa na odru. Sredi govora je spomnila, da se piše zgodovina s prvo predsedniško kandidatko katere od glavnih ameriških strank in v dvorani Wells Fargo je bilo videti veliko objokanih ženskih obrazov. Poslušalce je ganila z zgodbo o svoji mami, ki sta jo starša zapustila kot mlado dekle s kuponi za hrano in se je morala sama preživljati. Mati jo je naučila, da se je potrebno boriti zase, predvsem pa za druge ljudi in se zoperstavljati nasilnežem ter nikoli popustiti. Konservativni analitiki so razočarani, ker ni govorila, kako bo zmanjšala nacionalni dolg, vendar to ni prioriteta demokratske stranke, ki je še vedno sredi procesa celjenja ran po strankarskih volitvah, kar se je videlo tudi v dvorani. Neutolažljivi navijači Bernarda Sandersa so držali v zrak napise “Wikileaks”, nekaj jih je z zalepljenimi usti odšlo iz dvorane, drugi pa so skušali prekiniti govor z vzkliki, vendar jih je množica zadušila z vzkliki: “Hillary, Hillary”. Skozi govor je poudarjala, da bodo probl
