Zaradi pandemije covida-19 so se gospodarski obeti za slovensko, evropska in druga svetovna gospodarstva poslabšali. A si je Slovenija po mnenju S&P v preteklem desetletju gospodarske rasti, razdolževanja zasebnega sektorja ter zniževanja deleža javnega dolga v bruto domačem proizvodu (BDP) zgradila močen položaj, oceno agencije povzemajo na ministrstvu.

Vse to državi omogoča, da se lahko uspešno bori proti negativnim posledicam pandemije brez dolgoročnih negativnih vplivov na boniteto.

Slovenski neto zunanji dolg se je znižal z več kot 40 odstotkov v 2012 na 10 odstotkov lani. Uravnotežena gospodarska rast v preteklih letih ni povzročala makroekonomskih neravnovesij. Upoštevaje vse te dejavnike je Slovenija v gospodarsko recesijo, povezano s covidom-19, vstopila močnejša kot v gospodarsko krizo leta 2008-2009, so nadaljevali na ministrstvu.

V S&P so tudi prepričani, da odgovor slovenske vlade na razmere skupaj z monetarno politiko Evropske centralne banke (ECB) ohranja produktivno sposobnost slovenskega gospodarstva. Agencija tako predvideva, da bo slovensko gospodarstvo začelo okrevati že proti koncu letošnjega leta.

Letos S&P Sloveniji napoveduje 7,8-odstotno krčenje gospodarstva, prihodnje leto pa 5,2-odstotno rast. Sledili naj bi še dve leti 2,6-odstotnega povečevanja BDP.

V trenutni bonitetni oceni Slovenije agencija sicer upošteva visok BDP na prebivalca ter njeno članstvo v evrskem območju. Agencija ocenjuje, da bo saldo plačilne bilance še naprej izkazoval presežek, javni dolg pa se bo spet začel zniževati v letu 2021. Ocena tudi odraža stabilni in učinkoviti institucionalni okvir države.

S&P od nove slovenske vlade pričakuje osredotočanje na gospodarsko okrevanje, preden se bo vlada obrnila k nekaterim napovedanim političnim prioritetam, kot je zmanjševanje administrativnih ovir. Bodo pa za prihodnjo rast pomembne strukture reforme, denimo v izobraževanju, obdavčitvi dela, dolgotrajni oskrbi, administraciji in državnih podjetjih, je zapisala bonitetna hiša.