Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, kriminalisti v hišnih preiskavah, ki sicer potekajo na 16 naslovih, iščejo dokaze za utemeljevanje sumov storitve več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril. Po doslej zbranih ugotovitvah znaša premoženjska korist, ki so si jo osumljeni pridobili, okoli 100.000 evrov, a to še ni dokončni znesek.

Ena od osumljenih oseb je v imenu dveh gospodarskih družb, obeh s sedežem v Ljubljani, ki sta v obdobju od 2008 do 2016 dobavljali medicinski material trem bolnišnicam, več zdravnikom in enemu vodji nabave kot protiuslugo za pridobitev in ohranitev posla dobave žilnih opornic, dala različna nedovoljena darila v obliki plačil stroškov potovanj, avtorskih honorarjev, donacij in gotovine.

Pri izvajanju današnjih aktivnosti sodeluje 41 preiskovalcev NPU in 16 kriminalistov iz sektorjev kriminalističnih policij policijskih uprav Maribor in Celje. Predkazenski postopek sicer usmerja Specializirano državno tožilstvo, za obravnavana kazniva dejanja pa je predpisana zaporna kazen od treh mesecev do petih let, so še dodali na policiji.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so že pred informacijami s policije sporočili, da pri njih poteka hišna preiskava NPU v zvezi z žilnimi opornicami. Preiskava naj bi pri njih potekala zoper štiri zaposlene na oddelku za kardiologijo in angiologijo, več podatkov pa zaradi preiskave za zdaj niso posredovali.

Hišne preiskave potekajo tudi v UKC Ljubljana in celjski splošni bolnišnici, kar so za STA potrdili v obeh zdravstvenih ustanovah. Poleg štirih oseb v mariborskem UKC preiskava poteka še zoper enega nekdanjega in enega še vedno zaposlenega v UKC Ljubljana. Po navedbah Splošne bolnišnice Celje pa preiskujejo tudi enega zdravnika s kardiološkega oddelka celjske bolnišnice.

Sicer sta po neuradnih podatkih v UKC Ljubljana osumljena nekdanji in zdajšnji vodja kateterskega laboratorija, Darko Zorman in Matjaž Bunc. Oba sta pričala pred parlamentarno preiskovalno komisijo in se tudi znašla že v njenem vmesnem poročilu, ki ga je državni zbor sprejel novembra 2017. Komisija je takrat tudi pripravila obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitve kaznivih dejanj zoper nekdanja generalna direktorja UKC Ljubljana in Maribor, Simona Vrhunca in Gregorja Pivca.

Prav tako je preiskovalna komisija pripravila obvestilo o naznanitvi morebitnih sumov storitve kaznivih dejanj zoper nekdanjega vodjo nabave v UKC Ljubljana Bojana Urana, zoper nekdanjega predstojnika kardiologije v celjski bolnišnici Dragana Kovačiča, zoper Zormana in Bunca ter zoper nekdanjega predstojnika kardiologije v mariborskem kliničnem centru Vojka Kaniča.

Tako kot Zorman in Bunc so tudi drugi navedeni stopili pred preiskovalno komisijo.

Po poročanju nekaterih medijev so se preiskovalci NPU in kriminalisti danes oglasili tudi pri Mirku Gašpariću, ki je skupaj s svojo ženo Irmo Košutar Gašparić lastnik podjetij Animus in Vasc Med.

Na seznamu dobaviteljev medicinskega materiala oz. žilnih opornic, za katere je preiskovalna komisija pristojnim organom predlagala, naj raziščejo morebitne sume kaznivih dejanj odgovornih in nekdanjih odgovornih oseb, pa se je znašlo sedem podjetij: Mark Medical, Animus, Vasc Med, Bormia, Salus, Kastor M. D. in KB 1909.

Pred izbruhom afere leta 2013 je imel Mark Medical več kot 70-odstotni delež na slovenskem trgu žilnih opornic. Dobavljal je opornice proizvajalca Abbot. Po javnem razpisu v letu 2014, s katerim je UKC Ljubljana uspel občutno znižati cene opornic, se je Mark Medical umaknil iz kliničnega centra, enako je storil tudi Animus. Na slovenski trg je takrat vstopil poljski dobavitelj Logis Med, ki je Abbotove opornice ponudil po polovični ceni.

Po ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije obstaja sum, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito. Prav tako obstaja sum, da so odgovorni v obeh UKC za izvedbo javnih naročil v letih 2007-2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju.

Poleg tega po ugotovitvah komisije obstaja sum, da je prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj ter da so odgovorni v obeh UKC v letih 2007-2016 s svojimi dejanji omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic. Obstaja tudi sum, da so določene osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic ter s tem ravnale nezakonito.