Vlada Mira Cerarja je danes sprejela sklep o nadomestnih njivah za hoške kmete. Sklad kmetijskih zemljišč je pozvala, naj kmetom proda ali odda v zakup prosto kmetijsko zemljo v Račah in Rogozi, zavod Rinka pa zaprosila, naj se odpove najetim rogoškim poljem. Rinka bi zemljo tako odstopila hoškim kmetom. Ker v občini Hoče - Slivnica vzpostavljajo skoraj 100 hektarjev velik teren za avtomobilsko tovarno kanadsko-avstrijske Magne s 400 do 3000 delovnimi mesti, bodo tamkajšnji lastniki izgubili svojo zemljo. Tisti lastniki, ki se s kmetijstvom preživljajo, se bodo težko ločili od zemlje in jo prodali. Radi bi še naprej enako kakovostno kmetovali. V Račah ali Rogozi, pravijo, saj sta jim najbolj blizu, le nekaj kilometrov proč in v sosednjih občinah. Vlada jim je pri lokaciji prisluhnila. Rinka bo ob 25 hektarjev S podatkom, koliko hektarjev njiv kmetijskega sklada je na razpolago v Račah in Rogozi, vlada ni postregla. Z informacijo, kakšne kakovosti sta raška in rogoška zemlja, ali sta primerljivi s prvovrstno hoško, tudi ne. Niti še ni znano, po kakšni ceni bodo hoški kmetje lahko odkupili in najeli njive. Odgovorov o tem Večer danes še ni uspel pridobiti, jih pa čakamo. Aleš Kumperger, direktor Javnega gospodarskega zavoda Rinka, ki je v lasti države in na območju Rogoze, Miklavža, Bohove od kmetijskega sklada skupno najema 158 hektarjev njiv, ki jih obdelujejo rogoški zaporniki, a se bo 25 hektarjem v Rogozi posredno zaradi prihoda Magne moral odpovedati, komentira: "Ker gre za stvar širšega družbenega pomena, nam je jasno, kaj je pomembno. Bi pa od države pričakoval navodila, kako ravnati. Sklad bo najbrž z nami prekinil dolgoročno sklenjeno pogodbo." Direktorja nihče še ni obvestil, kako in kdaj bo ostal brez dela najetih polj. Rinka, tako pojasnjuje Kumperger, nadomestne zemlje zelo verjetno ne bo dobila, ampak bo zmanjšala dejavnost. Izpada oziroma škode še ne morejo oceniti. Zdaj zaporniki v Rogozi pridelujejo semensko pšenico, ječmen, repo, repico, ajdo, oljno