Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek je na današnji novinarski konferenci predstavil svoje delovne dosežke v letošnjem letu, pri čemer se je vprašal, “ali res ne znamo zagotavljati dobička brez nepoštenih praks”, kar slabša poslovanje slovenskih dobaviteljev.
Slovenski izdelki so pogosto dražji, saj imajo trgovske verige do slovenskih dobaviteljev pogosto drugačno maržno politiko kot do tujih dobaviteljev. Žal si pri nas številni ne morejo privoščiti kakovostne zdrave hrane, ostale pa vseeno lahko nagovarjamo k nakupu morda dražjih slovenskih prehranskih izdelkov, saj s hrano kupujemo varnost, zdravje, sosedovemu kmetu pa morda damo posel, je za STA dejal Podgoršek.
Pri pridelavi in predelavi hrane v Sloveniji veljajo standardi, ki so pogosto celo strožji od evropskih, zato je hrana, pridelana tudi v okviru programov za razvoj slovenskega podeželja, bolj kakovostna, zdrava in varna, saj uporabljamo manj antibiotikov in fitofarmacevtskih sredstev, je pojasnil Podgoršek.
Pomembna je tudi notranja kakovost hrane po nekajdnevnem transportu, s kratkimi nabavnimi verigami nedvomno zmanjšujemo tudi tveganja za okužbe s povzročitelji bolezni.
Na dogodku je izpostavil nekaj primerov pozitivne prakse v verigi preskrbe s hrano. Eden od njih se nanaša na Mercatorjevo odločitev, da poleti dobaviteljem vsili drugačne odkupne pogoje pri solati, kar bi za nekaj časa povsem onemogočilo slovenske dobavitelje. V uradu varuha so dosegli preložitev te zahteve v 2017, v Mercatorju pa so za dobavitelje organizirali predstavitev tehnoloških rešitev za želeno pridelavo. “To je prvič, da je trgovec investiral v usposabljanje dobaviteljev za lažji prehod na nove tehnološke zahteve,” je poudaril Podgoršek.
Drugi primer se nanaša na dobavitelje in sum glede zavajanja s poreklom prehranskih izdelkov. V Hoferju bodo v prihodnjem letu pričeli spremljati poreklo prehranskih izdelkov s pomočjo analize izotopov vode. Stroške analiz bo prevzel trgovec, dobavitelj pa le v primeru neujemanja kontrolnih vzorcev z referenčnimi. Ukrep naj bi zmanjšal nelojalno konkurenco.
Med drugimi pozitivnimi praksami so še ponudba mesa izključno slovenskega porekla in izvajanje politike t. i. neto neto nabavnih cen za dobavitelje v vseh skupinah živil v večini trgovskih verig. “To pomeni čisto neto ceno, brez skritih rabatov, dobropisov in prenašanja poslovnega tveganja na dobavitelje,” je pojasnil Podgoršek.
Med nepoštene prakse uvršča denimo t. i. sistem odprte reklamacije, ko trgovec lahko kadarkoli reklamira izdelek in pri dobavitelju doseže dobropis. S tem se otrese odgovornosti tudi pri tako občutljivem blagu, kot so jagode, na katere negativno vpliva tudi napačno rokovanje in skladiščenje, reklamacija pa je lahko posledica prevelikega naročila. Po novem odprta reklamacija za jagode ne bo več obvezna, temveč prostovoljna praksa.
Opaziti je tudi pomanjkanje strateške komunikacije s trgovci v času sklepanja novih pogodb, saj so dobavitelji podvrženi šablonskim pogodbam, ki jih pogosto podpišejo zaradi strahu pred izgubo posla, čeprav so zanje izrazito neugodne. Dogajajo se izsiljevanje in diktiranje cen pa tudi primeri sumov kartelnega dogovarjanja.
V svojih prihodnjih načrtih je varuh izpostavil intenzivno izobraževanje tistih, ki pripravljajo pogodbe z dobavitelji. Želimo jim pojasniti, je poudaril, zakaj v Sloveniji ne moremo imeti nizkocenovne kmetijske proizvodnje. “Meso je bolj zdravo zaradi manj antibiotikov kot v državah uvoza, saj imamo ukrep za dobrobit živali v programu razvoja podeželja,” je še dodal Podgoršek.
