Vukovar za Hrvate predstavlja simbol upora in trpljenja med vojno. Spominsko slovesnost so začeli na dvorišču bolnišnice s programom Vukovar – kraj posebne pietete. Potem je sledil sprevod po 5,5 kilometra dolgi spominski poti do pokopališča, ki so se ga udeležili ljudje iz vseh delov Hrvaške in tudi iz nekaterih drugih držav, predvsem BiH.

Na čelu sprevoda so bili veterani iz Vukovarja in člani družin umrlih hrvaških vojakov ter pogrešanih oseb. Videti je bilo veliko hrvaških zastav in domoljubnih sporočil. Mostarsko-duvanjski škof Ratko Perić bo vodil mašo ob spominskem obeležju, kar bo tudi konec uradnega dela današnje slovesnosti. Državni vrh je ob spomeniku položil vence in prižgal sveče.

Posamezni hrvaški mediji poročajo, da je bila današnja spominska slovesnost ena najbolj obiskanih v zadnjih 22 letih, odkar organizirajo prireditev v čast mestu heroju.

Za razliko od nekaterih prejšnjih letošnja svečanost ni potekala v znamenju političnih napetosti. Ko je bila na oblasti levosredinska vlada, so nekatere veteranske organizacije in HDZ poskušale marginalizirati takratno državno vodstvo, ker se niso strinjali z njihovo politiko. Predvsem so nasprotovali uvedbi napisov na javnih ustanovah v Vukovarju v latinici in cirilici, kar je odprto vprašanje še danes.

Na današnji dan pred 28 leti so pripadniki JLA in različnih srbskih enot, med katerimi so bili tudi četniki, po trimesečnem obleganju vdrli v Vukovar. Po zavzetju mesta so zagrešili najhujše vojne zločine na Hrvaškem, med drugim množičen poboj več sto ujetnikov in ranjencev iz vukovarske bolnišnice.

Hrvaški viri navajajo, da je bilo med obleganjem ubitih približno 3000 hrvaških vojakov in civilistov različnih narodnosti.

Iz mesta so pregnali več kot 22.000 prebivalcev. Mnoge so ujeli, več sto tudi ubili. Približno 7000 ujetnikov so odpeljali v taborišča v Srbiji, nato pa so jih po večmesečnem trpinčenju zamenjali za srbske ujetnike na Hrvaškem. Še danes pogrešajo več sto Vukovarčanov.

Mnogi Vukovarčani so ogorčeni, ker številni, ki so sodelovali v vojnih zločinih v Vukovarju, niso odgovarjali za grozodejstva.

Mesto, ki je bilo med vojno popolnoma razrušeno, so obnovili. Veliko več težav je pri izgradnji zaupanja med prebivalci hrvaške in srbske narodnosti, ki imajo še vedno ločene vrtce in šole. Večina Vukovarčanov že leta kot največji problem izpostavlja brezposelnost in brezperspektivnost mladih. Zaradi tega se mesto sooča z izseljevanjem prebivalcev.

Hrvaški sabor je prejšnji teden spremenil koledar hrvaških državnih praznikov. Med drugim so uvrstili 18. november med državne praznike in dela prosti dan v spomin na žrtve domovinske vojne ter žrtve Vukovarja in Škabrnje.

Na današnji dan leta 1991 so namreč paravojaške sile v sodelovanju s takratno JLA napadle tudi vas Škabrnja v zaledju Zadra. Med napadom so bili zagrešeni vojni zločini in umorjenih je bilo 84 Hrvatov, večinoma civilistov.