Srbija bo pogajanja nadaljevala 19. julija, je po konferenci povedal Vučić in se zahvalil Merklovi, ki je bila po njegovih besedah odločilna za zeleno luč za nadaljevanje pogajanj v poglavjih o pravosodju in temeljnih pravicah ter o pravici, svobodi in varnosti.

Na novinarsko vprašanje, ali je bil dogovor s Hrvaško dosežen, potem ko so bile izpolnjene vse zahteve Zagreba, je Vučić odgovoril, da Srbija ne bo spreminjala svojih zakonov zaradi hrvaških zahtev ter da stališča Beograda ostajajo nespremenjena, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

Hrvaški zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Kovač vztraja, da so “zelo blizu rešitvi”, ter da želijo, da bi vse države kandidatke izpolnile kriterije v pogajanjih z EU.

“Pričakujemo, da se bomo v prihodnjih dneh lahko dogovorili, kdaj bo medvladna konferenca, na kateri bodo odprli pogajanja v poglavjih 23 in 24,” so Kovačevo izjavo povzeli hrvaški mediji.

Kovač poudarja, da je Hrvaška uspela svoje zahteve vključiti v pogajalska izhodišča EU, kar je Vučić v Parizu zanikal. Hrvaški zunanji minister je tudi pojasnil, da je možno, da bi Hrvaška in Srbija sporne zadeve reševali dvostransko, medtem ko potekajo srbska pogajanja o članstvu v EU, je danes poročal hrvaški Večernji list.

Hrvaška zahteva popolno sodelovanje Srbije z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, razveljavitev spornega zakona o pristojnosti Srbije za sojenja za vojne zločine, ki so bili storjeni kjerkoli na območju nekdanje skupne države, ter zagotavljanje vseh manjšinskih pravic Hrvatom v Srbiji v skladu z meddržavnim sporazumom o varstvu manjšin, kar pomeni tudi zakon, ki bo zagotovil predstavnika hrvaške manjšine v srbskem parlamentu.

Čeprav Nemčija in Francija podpirata nadaljevanje širitve EU na Zahodni Balkan, je jasno, da to ni prednostna naloga Merklove in francoskega predsednika Francoisa Hollanda v času, ko sta soočena s težavami zaradi brexita, migracij in drugih izzivov, danes ocenjuje hrvaški Jutarnji list.