Junija se je hrvaškim vinarjem izteklo obdobje, v katerem so lahko še prodajali zaloge tega vina. A hrvaške trgovske police se še vedno šibijo pod steklenicami, ki nosijo naziv teran, ki je bil pridelan na Hrvaškem, s čimer sosednja država po prepričanju Slovenije zavestno krši evropsko zakonodajo.

“Kršitve se dogajajo od samega vstopa Hrvaške v EU. Nanje neprestano opozarjamo, a Hrvaška tega ne upošteva. Država stoji svojim vinarjem ob strani in kršitve več kot očitno dopušča. To je neprimerno za članico unije, a očitno tudi EU v tem primeru gleda skozi prste,” je za STA opozoril Marjan Colja, direktor družbe Vinakras, ki je največja proizvajalka terana pri nas.

Izpostavil je, da so bili na kršitve opozorjeni številni evropski komisarji, ki pa se nanje niso odzvali. Na trgovskih policah so tako tudi buteljke, polnjene po vstopu Hrvaške v EU, zaradi česar so na slovenskem kmetijskem ministrstvu prepričani, da Hrvati zavestno kršijo pravila.

Slovenija je teran na ravni unije zaščitila leta 2000 in Hrvaška takrat ni ugovarjala zaščiti, čeprav je imela možnost. Prav tako pa ni zaprosila za morebitno izjemo za označevanje z nazivom sorte v času pristopnih pogajanj v EU, ko ji je pravni red to omogočal.

“Krašovcem vino teran pomeni ogromno, saj daje preživetje številnim družinam. Kar preko 80 odstotkov vseh kraških vinarjev toči teran. Zato smo ga tudi zaščitili. Zaščita je bila čista kot solza, čeprav nam jo želijo Hrvati sedaj izničiti,” je za STA izpostavil eden izmed največjih proizvajalcev terana Boris Lisjak.

Colja je medtem pojasnil, da se število kršitev celo povečuje in da Hrvati teranu dajejo sedaj veliko večji poudarek kot so ga pred vstopom v EU.

Kraški vinogradniki iz trte refošk na 420 hektarjih proizvajajo vino teran. Colja opozarja, da je Kras znan predvsem po teranu in da vinogradništvo predstavlja kar 90 odstotkov vsega kmetijstva na tem območju. Teran je tako vitalnega pomena za Kras.

Vinarji na Krasu zaradi kršitev že beležijo gospodarsko škodo, še večja pa je škoda, ki jo Hrvati povzročajo zaradi nižanja ugleda temu vinu. “Vinogradnik na Krasu ne more imeti terana, če se potrudi dovolj. Poznamo vrhunski teran in kakovostni teran. Kar je nižje kakovosti, čeprav je iz trte refošk, pač ne more biti teran. Lahko je namizno rdeče ali pa kraško rdeče. Vino izgubi naziv teran, če ne dosega vseh parametrov za to vino,” je kritičen Lisjak.

Hrvaški vinarji medtem po njegovih besedah vso vino, ki ga proizvedejo iz trte refošk, poimenujejo teran, in to od najslabšega namiznega vina naprej. To močno niža ugled teranu in posledično proizvajalcem, ki se trudijo za visoko kakovost tega vina, je prepričan.

Medtem ko je Colja, kot rečeno, povedal, da so Hrvati v zadnjih letih začeli bolj promovirati svoj teran, je Lisjak spomnil, da se v hrvaški Istri pred desetletji nikoli ni omenjalo terana. “Tam še v skupni državi niso nikoli omenjali terana. Sodelovali so predvsem z refoškom in malvazijo,” je dejal Lisjak.

Za obstoj kraškega vinogradnika pa je teran vino številka ena, vino, brez katerega kraškega vinogradnika sploh ne bi bilo, je medtem podčrtal Colja.

“Očitno je, da imajo Hrvati v Bruslju močne lobiste. Če jim bo uspelo izničiti našo zaščito terana, pomeni, da pravni red v EU ne drži več, da so vse zaščite degradirane, da se vsak lahko pritoži,” je dejal prvi mož Vinakras in dodal, da hrvaška stran vse slovenske pozive k prenehanju kršitev dobesedno ignorira.

Na vprašanja STA na hrvaškem kmetijskem ministrstvu tudi po več dneh niso odgovorili, prav tako se ne odzivajo na klice.

“Evropski pravni red ne more veljati samo za velike države, še bolj pomembno je, da velja tudi za majhne države. Pričakujemo, da se bodo vse države držale evropskega pravnega reda,” je medtem po srečanju z evropskimi poslanci na ministrstvu v izjavi za medije v tem tednu poudaril kmetijski minister Dejan Židan.

Slovenija po ministrovih besedah pričakuje, da bo tudi teran kot del evropskega pravnega reda zaščiten še naprej. “In da se bo zaščita izvajala enotno na območju vseh 28 članic EU,” je izpostavil Židan. Evropski parlament naj bi glede vprašanja spoštovanja evropske zaščite terana Sloveniji stal ob strani.

Lisjak je skupaj z več vinarji obiskal hrvaško Istro in hrvaški teran našel tako po tamkajšnjih vinotekah kot tudi trgovinah in gostiščih.

Hrvati so zaščito izpodbijali tudi z argumentom, da imajo trto teran. A kot je pojasnil Lisjak, je za eno trsno cepljenko sledljivost velika. Ko je trta v najboljši dobi rodnosti, dobi ob visoki kakovosti medaljo in iz te trte delajo potem cepiče. “Trsno cepljenko pri nas tudi razvijamo in za kar 960.000 trsnih cepljenk smo dokazali, da so jih Hrvati kupili pri nas. A teran je vino iz sorte refošk, pridelano izključno na Krasu in kot tako je bilo tudi zaščiteno,” je še dodal Lisjak.

Prepričan je, da si Hrvati verjetno ne bi upali igrati take igre s kakšno močno vinsko državo, kot sta Francija ali Italija.